Učinkovitost in varnost dopolnjevanja prehrane za kakovost spanja: znanstveno utemeljeni dokazi kot podlaga za informirane odločitve

Prehranska dopolnila (PD) zakonodaja opredeljuje kot živila, ki se tržijo v farmacevtskih formulacijah, kot so tablete, kapsule, kapljice, pršila itd. Za razliko od zdravil, PD niso namenjena preprečevanju ali zdravljenju bolezni, lahko pa so zakonsko označena in se tržijo z zdravstvenimi trditvami, ki morajo biti odobrene skladno z Uredbo št. 1924/2006. Prebivalci običajno uporabljajo PD z namenom zagotavljanja ustreznega vnosa hranil in za krepitev splošnega zdravja. Približno polovica odraslih redno uživa prehranska dopolnila, prevalenca uporabe PD pa se je med pandemijo še povečala. To lahko povežemo s pričakovanji uporabnikov, da bi FS lahko vplivala na delovanje imunskega sistema, hkrati pa je treba omeniti, da je pandemija COVID-19 vplivala tudi na duševno zdravje in da so pri nekaterih populacijah opazili večjo razširjenost anksioznosti in motenj spanja. Kakovost spanja je ena od osnovnih človeških potreb in pomembna za zdravje, nanjo pa lahko vpliva vrsta dejavnikov, vključno z genetskimi, zdravstvenimi in psihološkimi stanji, pa tudi starost, zdravila in okoljski dejavniki. Težave s spanjem je običajno odražajo s simptomi, kot so nezmožnost zaspati ponoči, nezmožnost ohranjati spanec ponoči, prekomerna dnevna zaspanost itd. Podatki kažejo, da ima približno 20 % populacije težave s kakovostjo spanja. V medicini se motnje spanja običajno zdravijo z zdravili na recept, medtem tisti z blažjimi motnjami oz. slabšo kakovostjo spanja mnogokrat brez diagnoze in zdravljenja. Prav ti so pogosti uporabniki prehranskih dopolnil, namenjenih izboljšanju kakovosti spanja. Razpoložljiva PD lahko v osnovi razvrstimo v: (a) PD, ki vsebujejo melatonin – edino sestavino, za katero je bila v EU odobrena zdravstvena trditev pri odmerku 1 mg, vendar se pogosto tržijo tudi nižji odmerki melatonina brez označenih zdravstvenih trditev. Postavlja se vprašanje, ali ima takšna uporaba kakšne pomembne učinke. (b) rastlinska PD, ki običajno vsebujejo baldrijan (Valeriana officinalis), za katerega zdravstvena trditev še ni bila predmet znanstvene ocene na EFSA, je pa v monografijah opisana njegova tradicionalna uporaba. Postavlja se vprašanje, ali so učinki baldrijana dovolj močni, da bi jih podprli z rezultati humanih intervencijskih raziskav, izvedenih ob upoštevanju standardov EFSA za utemeljevanje zdravstvenih trditev. Cilji tega aplikativnega raziskovalnega projekta so: O1: Evalvacija označb razpoložljivih prehranskih dopolnil za kakovost spanja z vidika potencialnega zavajanja potrošnikov in zdravstvenih tveganj O2: Določitev učinkovitosti in varnosti prehranskega dopolnila s standardiziranim izvlečkom korenine baldrijana (Valeriana officinalis) za podporo kakovosti spanja, v primerjavi z melatoninom. V ta namen bo izvedena s placebom kontrolirana intervencijska raziskava na odraslih, v kateri bomo spremljali veljavne kazalnike in upoštevali priporočila EFSA za znanstveno utemeljevanje zdravstvenih trditev. O3: Raziskati znanje, vedenje in izkušnje potrošnikov v zvezi s praksami dopolnjevanja prehrane, tudi s poudarkom na zeliščnih izdelkih. To bo omogočilo identifikacijo vrzeli v znanju in potreb po dodatnem ozaveščanju, ki bo potrošnike podpiralo pri bolj ozaveščenih izbirah. O4: Podpora ključnim deležnikom, vključno s proizvajalci in političnimi odločevalci. Proizvajalce PD bomo podpirali pri odgovornem razvoju novih izdelkov, za politične odločevalce pa bomo pripravili izvlečke s ključnimi rezultati (policy briefs) in s tem lajšali sprejemanje na dokazih temelječih političnih odločitev. Cilji projekta so usklajeni z nacionalnimi strateškimi dokumenti in strateškimi dokumenti Evropske unije, vključno z EZP, ki poudarjajo izboljšanje zdravja in dobrega počutja evropskih državljanov. Poleg tega projekt naslavlja Slovenski Nacionalni program o prehrani in gibanju 2015–2025, kjer je eden ključnih ciljev tudi podpirati nezavajajoče prakse označevanja in komuniciranja.