Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Izzivi pri doseganju ustreznega prehranskega statusa žensk v rodni dobi

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.08.00  Medicina  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)   

Koda Veda Področje
3.03  Medicinske in zdravstvene vede  Zdravstvene vede 
Ključne besede
prehranski status, pomanjkanje, ženske, nosečnost, reproduktivna doba, rodna doba
Vrednotenje (metodologija)
vir: COBISS
Upoš. tč.
5.713,02
A''
1.198,36
A'
3.454,38
A1/2
4.393,58
CI10
3.745
CImax
293
h10
30
A1
21,27
A3
13,87
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 12. oktober 2025; Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje 2020-2024
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  194  3.522  2.991  15,42 
Scopus  207  4.018  3.440  16,62 
Organizacije (3) , Raziskovalci (16)
3018  INŠTITUT ZA NUTRICIONISTIKO, Ljubljana
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  54839  Edvina Hafner  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Mladi raziskovalec  2023 - 2025  14 
2.  59842  Neža Hren  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Mladi raziskovalec  2024 - 2025 
3.  39476  dr. Maša Hribar  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2023 - 2025  68 
4.  51995  dr. Hristo Hristov  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2023 - 2025  64 
5.  22463  dr. Anita Kušar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2023  115 
6.  36048  dr. Živa Lavriša  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2023 - 2025  58 
7.  24300  dr. Igor Pravst  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2023 - 2025  335 
8.  24278  dr. Katja Žmitek  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Vodja  2023 - 2025  177 
2885  VIST - Fakulteta za aplikativne vede
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  39073  Petra Keršmanc  Naravoslovje  Tehnični sodelavec  2023 - 2025  40 
2.  51498  Tina Pogačnik  Naravoslovje  Raziskovalec  2023 - 2025  36 
3.  24278  dr. Katja Žmitek  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2023 - 2025  177 
3333  NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  27975  dr. Urška Blaznik  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2023 - 2025  226 
2.  05373  dr. Ivan Eržen  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2023 - 2025  726 
3.  24228  dr. Matej Gregorič  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2023 - 2025  246 
4.  55942  Saša Kugler  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Mladi raziskovalec  2023 - 2025  16 
5.  23657  Lidija Pollak  Politične vede  Tehnični sodelavec  2023 - 2025 
Povzetek
Prehrana je prepoznana kot eden najpomembnejših spremenljivih parametrov življenjskega sloga, s katerim je možno vplivati na splošno zdravje in tveganja za razvoj različnih kroničnih nenalezljivih bolezni. Prehranska preskrbljenost žensk v rodni dobi je še posebej pomembna zaradi močne povezave med prehranskim statusom matere in zdravjem njenega otroka. Ker so številne nosečnosti nenačrtovane, je optimalna prehranska preskrbljenost v reproduktivnih letih bistvena za zagotovitev normalnega razvoja ploda. Kljub temu da so ženske v rodni dobi bolj izpostavljene anemiji in pomanjkanju nekaterih mikrohranil, kot druge populacijske skupine, v Sloveniji primanjkuje zanesljivih podatkov o njihovem prehranskem statusu. Razpoložljivi podatki celo nakazujejo, da so pri ženskah v rodni dobi s prehrano povezana tveganja višja, kot pri nekaterih drugih skupinah odraslih. Odrasle ženske so na primer podskupina, ki se v Sloveniji najpogosteje poslužuje posebnih prehranskih praks, kot sta vegetarijanstvo in veganstvo, kar bi lahko vplivalo na večjo ogroženost zaradi nižjega vnosa posameznih hranil, kot so dolgoverižne n-3 maščobne kisline, kalcij, vitamin B12 in železo. Posledično lahko takšne prakse prehranjevana dolgoročno vplivajo na njihovo zdravje. Posebne prehranske prakse žensk v rodni dobi bi lahko neposredno vplivale tudi na razvoj otrok, zato je v tej skupini še toliko bolj pomembno natančneje raziskati ključna s prehrano povezana tveganja. Ključni znanstveni izzivi, ki jih obravnava ta raziskovalni projekt, so raziskati prehranske navade in preskrbljenost žensk v rodni dobi, zagotoviti epidemiološke podatke o vnosu ključnih hranil, in raziskati povezave z različnimi kazalniki zdravstvenega stanja. Dodatno bomo raziskali tudi prehransko in zdravstveno stanje podskupin s posebnimi prehranskimi praksami, kot sta vegetarijanstvo in veganstvo. Z uporabo izrazito multidisciplinarnega pristopa in nadgradnje predhodnih raziskovalnih projektov (EFSA/SI.Menu, SRA/Nutrihealth, SRA/NutriD) bomo naslavljali naslednje cilje: C1: Oceniti prehranske prakse žensk v rodni dobi (20-49 let) z reprezentativnim pristopom vzorčenja. To bo omogočilo prepoznavanje tveganj, povezanih s prehrano v tej skupini. C2: Določiti prakse dopolnjevanja prehrane pri ženskah v rodni dobi (20-49 let). To nam bo omogočilo boljšo oceno vnosa določenih hranil, saj lahko prehranska dopolnila predstavljajo pomemben prehranski vir hranil. C3: Raziskati prehranski status žensk v rodni dobi (20-49 let) v Sloveniji s kombinacijo validiranih standardnih prehranskih metod in krvnih biomarkerjev. To bo omogočilo tudi vpogled v prehransko stanje ključnih mikrohranil, vključno z železom, folati, vitaminom B12 in vitaminom D. C4: Raziskati povezave med prehranskimi praksami s prehranskim/zdravstvenim statusom in zagotoviti informacije o podskupinah z večjim tveganjem za zdravje. Da bi to omogočili, bomo populacijo oseb, ki uživajo mešano prehrano primerjali s tistimi na vegetarijanski in veganski prehrani. C5: Podpreti oblikovalce politik z dokazi, potrebnimi za prihodnje odločitve na področju prehrane in javnega zdravja. Rezultati projekta bodo podprli priporočila in oblikovanje politik, ki temeljijo na dokazih, osredotočene na ženske v rodni dobi. Pričakujemo, da bodo rezultati projekta bistveno izboljšali napredek pri raziskavah na področju javnega zdravja in prehrane ter zagotovili epidemiološke podatke, ki bodo nepogrešljivi ne le za oblikovanje ustreznih politik, temveč tudi za nadaljnje raziskave, predvsem za ugotavljanje novih povezav med prehrano, zdravjem in razvojem nenalezljivih bolezni.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno