Projekti / Programi
Izzivi pri doseganju ustreznega prehranskega statusa žensk v rodni dobi
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
3.08.00 |
Medicina |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
|
Koda |
Veda |
Področje |
3.03 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Zdravstvene vede |
prehranski status, pomanjkanje, ženske, nosečnost, reproduktivna doba, rodna doba
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
12. oktober 2025;
Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje
2020-2024
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
WoS |
194
|
3.522
|
2.991
|
15,42
|
Scopus |
207
|
4.018
|
3.440
|
16,62
|
Organizacije (3)
, Raziskovalci (16)
3018 INŠTITUT ZA NUTRICIONISTIKO, Ljubljana
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
54839 |
Edvina Hafner |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Mladi raziskovalec |
2023 - 2025 |
14 |
2. |
59842 |
Neža Hren |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Mladi raziskovalec |
2024 - 2025 |
3 |
3. |
39476 |
dr. Maša Hribar |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
68 |
4. |
51995 |
dr. Hristo Hristov |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
64 |
5. |
22463 |
dr. Anita Kušar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2023 |
115 |
6. |
36048 |
dr. Živa Lavriša |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
58 |
7. |
24300 |
dr. Igor Pravst |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
335 |
8. |
24278 |
dr. Katja Žmitek |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Vodja |
2023 - 2025 |
177 |
2885 VIST - Fakulteta za aplikativne vede
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
39073 |
Petra Keršmanc |
Naravoslovje |
Tehnični sodelavec |
2023 - 2025 |
40 |
2. |
51498 |
Tina Pogačnik |
Naravoslovje |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
36 |
3. |
24278 |
dr. Katja Žmitek |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
177 |
3333 NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
27975 |
dr. Urška Blaznik |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
226 |
2. |
05373 |
dr. Ivan Eržen |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
726 |
3. |
24228 |
dr. Matej Gregorič |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
246 |
4. |
55942 |
Saša Kugler |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Mladi raziskovalec |
2023 - 2025 |
16 |
5. |
23657 |
Lidija Pollak |
Politične vede |
Tehnični sodelavec |
2023 - 2025 |
5 |
Povzetek
Prehrana je prepoznana kot eden najpomembnejših spremenljivih parametrov življenjskega sloga, s katerim je možno vplivati na splošno zdravje in tveganja za razvoj različnih kroničnih nenalezljivih bolezni. Prehranska preskrbljenost žensk v rodni dobi je še posebej pomembna zaradi močne povezave med prehranskim statusom matere in zdravjem njenega otroka. Ker so številne nosečnosti nenačrtovane, je optimalna prehranska preskrbljenost v reproduktivnih letih bistvena za zagotovitev normalnega razvoja ploda. Kljub temu da so ženske v rodni dobi bolj izpostavljene anemiji in pomanjkanju nekaterih mikrohranil, kot druge populacijske skupine, v Sloveniji primanjkuje zanesljivih podatkov o njihovem prehranskem statusu. Razpoložljivi podatki celo nakazujejo, da so pri ženskah v rodni dobi s prehrano povezana tveganja višja, kot pri nekaterih drugih skupinah odraslih. Odrasle ženske so na primer podskupina, ki se v Sloveniji najpogosteje poslužuje posebnih prehranskih praks, kot sta vegetarijanstvo in veganstvo, kar bi lahko vplivalo na večjo ogroženost zaradi nižjega vnosa posameznih hranil, kot so dolgoverižne n-3 maščobne kisline, kalcij, vitamin B12 in železo. Posledično lahko takšne prakse prehranjevana dolgoročno vplivajo na njihovo zdravje. Posebne prehranske prakse žensk v rodni dobi bi lahko neposredno vplivale tudi na razvoj otrok, zato je v tej skupini še toliko bolj pomembno natančneje raziskati ključna s prehrano povezana tveganja.
Ključni znanstveni izzivi, ki jih obravnava ta raziskovalni projekt, so raziskati prehranske navade in preskrbljenost žensk v rodni dobi, zagotoviti epidemiološke podatke o vnosu ključnih hranil, in raziskati povezave z različnimi kazalniki zdravstvenega stanja. Dodatno bomo raziskali tudi prehransko in zdravstveno stanje podskupin s posebnimi prehranskimi praksami, kot sta vegetarijanstvo in veganstvo. Z uporabo izrazito multidisciplinarnega pristopa in nadgradnje predhodnih raziskovalnih projektov (EFSA/SI.Menu, SRA/Nutrihealth, SRA/NutriD) bomo naslavljali naslednje cilje:
C1: Oceniti prehranske prakse žensk v rodni dobi (20-49 let) z reprezentativnim pristopom vzorčenja. To bo omogočilo prepoznavanje tveganj, povezanih s prehrano v tej skupini.
C2: Določiti prakse dopolnjevanja prehrane pri ženskah v rodni dobi (20-49 let). To nam bo omogočilo boljšo oceno vnosa določenih hranil, saj lahko prehranska dopolnila predstavljajo pomemben prehranski vir hranil.
C3: Raziskati prehranski status žensk v rodni dobi (20-49 let) v Sloveniji s kombinacijo validiranih standardnih prehranskih metod in krvnih biomarkerjev. To bo omogočilo tudi vpogled v prehransko stanje ključnih mikrohranil, vključno z železom, folati, vitaminom B12 in vitaminom D.
C4: Raziskati povezave med prehranskimi praksami s prehranskim/zdravstvenim statusom in zagotoviti informacije o podskupinah z večjim tveganjem za zdravje. Da bi to omogočili, bomo populacijo oseb, ki uživajo mešano prehrano primerjali s tistimi na vegetarijanski in veganski prehrani.
C5: Podpreti oblikovalce politik z dokazi, potrebnimi za prihodnje odločitve na področju prehrane in javnega zdravja. Rezultati projekta bodo podprli priporočila in oblikovanje politik, ki temeljijo na dokazih, osredotočene na ženske v rodni dobi.
Pričakujemo, da bodo rezultati projekta bistveno izboljšali napredek pri raziskavah na področju javnega zdravja in prehrane ter zagotovili epidemiološke podatke, ki bodo nepogrešljivi ne le za oblikovanje ustreznih politik, temveč tudi za nadaljnje raziskave, predvsem za ugotavljanje novih povezav med prehrano, zdravjem in razvojem nenalezljivih bolezni.