dr. Miha Humar
št.: 19106

les, lesni kompoziti, razkroj lesa, zaščita lesa, modifikcacija lesa, življenjska doba lesa, odpornost proti navlaževanju, naravni materiali, dediščinska znanost

Miha Humar se je po zaključenemu študiju lesarstva se je zaposlil na Biotehniški fakulteti ter tu kasneje zaključil doktorski študij in prejel Jesenkovo nagrado za najboljšega študenta doktorskega študija. Po doktoriranju je sprva na fakulteti deloval kot asistent, leta 2015 pa je postal redni profesor na področju patologije in zaščite lesa. Leta 2016 je postal dekan Biotehniške fakultete, leta 2018 pa prodekan. Humar je aktiven član več znanstvenih in uredniških odborov. Skupaj s Hojko Kraigher je že od leta 2009 odgovoren za organizacijo letnega znanstvenega srečanja Gozd in les. Koordiniral je več ARRS aplikativnih in CRP projektov ter njihove raziskovalne programe. Svoje spoznanja je objavil v več kot 240 znanstvenih člankih, od tega 170 v revijah s faktorjem vpliva. Je tudi soavtor dveh mednarodnih patentov. Na podlagi teh patentov je bil razvit in komercializiran biocidni proizvod Silvanolin, ki je še danes najpomebnejši proizvod za industrijsko impregnacijo lesa v Sloveniji. Trenutno raziskovalno delo obravnava probleme vrednotenja življenjske dobe lesa, razvoja klasičnih biocidnih in nebiocidnih rešitev za zaščito lesa. V te namene je postavil prvo celovito terensko polje, kjer potekajo poljski preizkus. Poleg tega se vedno bolj posveča lesu v kulturni in tehnični dediščini. Sodeloval je pri oceni stanja lesa v številnh objektih (Partizanska bolnica Franja, Prešernova rojstna hiša, Rotovž Maribor, Villa de Seppi - Hrastnik, Rudnik Sitarjevec, Dom v Kamniški Bistrici, Grad Leskovec, Grad Negova, Ruardova graščina Jesenice, Muzej na prostem Zaprice, Mali grad Kamnik, Javorca, Celjski strop, Jarmovi kipi v Ribnici in Kočevju ...). Leta 2022 je na Bledu organiziral 53 letno konferenco o Zaščiti lesa (International research Group for Wood Protection IRG/WP) za kar je bil nagrajen s častnim nazivom Kongresni ambasador. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen. Prejel je Puhovo nagrado za inovacije, Priznanje Biotehniške fakultete, Posebno priznanje Zveze lesarjev Slovenije, Pohvala Biotehniške fakultete za uspešno pedagoško delo, Nagrada za Naj inovacijo iz RR organizacij na Forumu Inovacij (2014), Puhovo priznanje za dosežke v lesarstvu, Zlato plaketa Univerze v Ljubljani (2019), Zahvalo Gozdarskega inštituta Slovenije za izjemno znanstveno-strokovno sodelovanje … Od leta 2023 je izredni član SAZU.