Etiologija, zgodnje odkrivanje in zdravljenje bolezni pri otrocih in mladostnikih

Raziskovanje etiologije prirojenih bolezni in s tem razvijanje možnosti za zgodnje odkrivanje ter vrhunsko zdravljenje bolezni v zgodnjem obdobju človekovega razvoja je stalna prioriteta visoko razvitih družb. Pojasnitev genetskega ozadja je pogosto ključno za celoten nadaljnji potek zdravstvene obravnave bolnika in njegovih svojcev. Nekatere prirojene bolezni, katerih genetsko ozadje še ni popolnoma pojasnjeno, bi lahko s pomočjo dobro zasnovanih kliničnih raziskav pravočasno in uspešno zdravili. V predlaganem nadaljevanju raziskovalnega programa bomo nadaljevali z zastavljenim raziskovanjem najpomembnejših kroničnih bolezni v otroštvu in mladostništvu, kot do sladkorna bolezen tipa 1, hemofilija, periodični vročinski sindromi, fenilketonurija in druge. Dosedanje delo je  pomembno doprineslo k bazičnemu vedenju na posameznih segmentih programa, saj je prispevalo k razumevanju etiologije in kliničnega poteka raziskovanih bolezni in stanj. Hkrati je imelo neposreden aplikativni pomen v klinični praksi in prispevalo k višjemu nivoju terciarne zdravstvene oskrbe. Iz programa je bilo v 3.5 letih trajanja objavljenih skupno 22 SCI člankov in dvoje mednarodnih kliničnih smernic. Odmevnost objavljenih del dokazuje več deset čistih citatov objavljenih člankov. V nadaljevanju programa predlagamo 12 raziskovalnih sklopov, ki jih povezujejo bolezni s prirojeno etiologijo. To so bolezni, ki sodijo med najpogostejše bolezni pri otrocih in mladostnikih, zato predstavljajo pomembno obremenitev za zdravstveni sistem. Poleg genetskega ozadja imajo tudi okoljski faktorji, kot je oksidativni stres, pomembno vlogo pri razvoju in napredovanju bolezni. Tako bo del vsebine programa posvečen tej problematiki. Predlagano nadaljevanje programa logično sledi dosedanji usmeritvi z uvedbo najsodobnejših kliničnih in bazičnih raziskovalnih metod in s še poglobljenim raziskovalnim delom na področju etiologije, obravnave in diagnostike kroničnih bolezni v otroštvu in mladostništvu. S tem bomo doprinesli novo znanje o razvoju in mehanizmih bolezni in njihovih zapletov, opredelili bomo pristope zdravljenja in na podlagi raziskovalnih rezultatov pripravili klinične smernice za obravnavo bolezni. Tudi v nadaljevanju programa bo izjemen poudarek na prenosu novih raziskovalnih rezultatov v klinično prakso in v neposrednem izboljšanju terciarne oskrbe težko kronično bolnih otrok in mladostnikov.

Delo na programu v 2013-2016 je pomembno doprineslo k bazičnemu vedenju na posameznih področjih, hkrati pa je imelo neposreden aplikativni pomen v klinični praksi in prispevalo k višjemu nivoju terciarne zdravstvene oskrbe. Novo bazično znanje je prispevalo tudi k razumevanju etiologije in kliničnega poteka raziskovanih bolezni in stanj. Skupno smo iz predvidenega raziskovalnega dela objavili 30 SCI člankov s povprečnim faktorjem vpliva 2.8, kar je nad mediano revij s področja pediatrije, večina objav je že večkrat citiranih. Raziskovalna programska skupna je dosegla v Scopus 8045 citation, od tega 6799 čistih citatov; v skupini A'' je dosegla 180,25 točk oziroma 123,47 A'' točk na FTE (9 člankov A'', 20 člankov A'), h-indeks 32. Med odmevnejšimi rezultati so: opis prvih mutacij v promotorski regiji gena DEPTOR pri človeku, povezanimi z inzulinsko rezistenco, objava podatkov o prenašalcih mutacije za Familiarno mediteransko vročico na področju centralne in jugovzhodne Evrope pri 500 zdravih iz Madžarske, Slovenije, Bosne in Hercegovine, Srbije in Makedonije (prenašalcev je v regiji približno 10,5 %, kar je bistveno več kot v zahodni Evropi), ter objava novih mutacij v genih HESX1 and PROP1 pri odpovedi hipofize. Raziskava genetskega ozadja sopojavljanja sladkorne bolezni tip 1 in celiakije je pokazala značilne povezave z receptorji in ligandi KIR v povezavi z značilnimi konstelacijami v glavnem histokompatibilnostnem kompleksu; prisotna je močnejša genetska komponenta znotraj genov HLA, kjer ima pomebno vlogo zlasti HLAC* 07, ki je udeležen v interakcijah s KIR receptorji na površini NK celic. Klinična funkcionalna raziskava pa je pokazala, da so paradoksalni embolizmi pomemben etiološki dejavnik pri otrocih in mladostnikih z tranzitorno ishemično atako (TIA); povezanost TIA z desno-levim shuntom in prisotnostjo mikroembolličnih signalov je v pediatrični populacija nova. Odmevnost objavljenih rezultatov se odraža v citiranosti objav že v prvem letu, pa tudi v ustvarjenih mednarodnih raziskovalnih sodelovanjih sodelovanjih in dokumentiranem prenosu v rutinsko klinično prakso.

Zdravstveno stanje otroške in mladostniške populacije presdtavlja prvo prioriteto sodobnih razvitih družb. Bazično in klinično raziskovanje etiologije in zgodnjega odkrivanja težkih kroničnih bolezni otroške in adolescentne dobe z neposrednim prenosom raziskovalnih rezultatov v klinično prakso predstavlja optimelen model translacijkega raziskovalnega dela v biomedicini in predstavlja tudi integralen del pametne specializacije Slovenije ter njenih verig vrednosti. Znanstvene objave in nastopi na mednarodnih srečanjih ustvarjajo prepoznavnost Slovenije in s tem odpirajo možnosti za tuje investicije v razvoj storitev in produltov z veliko dodano vrednostjo.