Vzajemno delovanje binarnih mešanic kadmija, cinka in živega srebra na izbrane testne živali in rastline

Cink, kadmij in živo srebro imajo zaradi svoje strupenosti osrednje mesto v ekotoksikoloških raziskavah. Vzajemno delovanje med kemikalijami povzroči, da je strupenost mešanice večja (sinergizem) ali pa manjša (antogonizem) od strupenosti vsote posameznih kemikalij. Podatki iz literature kažejo, da vzajemnega delovanja mešanic kovin ni mogoče opisati z obstoječimi modeli, ki so veljavni za mnoge druge kemikalije. Novejši podatki so pokazali, da je vzajemno delovanje kovin drugačno pri nižjih koncentracijah kot pri visokih. Postavlja se vprašanje ali ni morda koncentracija kovin tista, ki narekuje tip vzajemnega delovanja. Namen naše študije je ugotoviti ali je preskok v tipu vzajemnega delovanja iz sinergizma pri nizkih koncentracijah v antagonizem pri visokih, pravilo ali izjema. Če je koncentracija kovin ključnega pomena pri določanju vrste vzajemnega delovanja med kovinama, potem bi bilo na podlagi koncentracij kovin mogoče sklepati na učinke mešanice. Študirali bomo biokemijske in fiziološke učinke posameznih kovin (Cd, Zn in Hg) in njihovih binarnih mešanic na štiri testne organizme: vodne bolhe (Daphnia magna), malo vodno lečo (Lemna minor), kopenske enakonožne rake (Porcellio scaber) in kopensko rastlino, rani mošnjak (Thlaspi praecox). Ugotavljali bomo podobnosti in razlike v odzivih na posamezne kovine in njihove mešanice na biokemijskem in fiziološkem nivoju; razlike med rastlinami in živalmi in razlike med vodnimi ter kopenskimi organizmi. Laboratorijske podatke bomo dopolnili z analizami Zn, Cd in Hg v treh industrijasko onesnaženih krajih v Sloveniji: Idriji, Štorah in Žerjavu. Na podlagi podatkov o koncentracijah kovin v onesnaženem okolju in podatkov o strupenosti posameznih kovin in njihovih mešanic, bomo ocenjevali možne učinke Zn, Cd in Hg v okolju. Kritično bomo ovrednotili način ocenjevanja strupenosti mešanic kovin na podlagi strupenosti posameznih komponent.