Skupni pristopi krožnega biogospodarstva za valorizacijo mlečnih stranskih proizvodov

Prehod z linearnih proizvodnih modelov na modele, povezane s krožnim gospodarstvom, velja za skupno potrebo na čezmejni ravni, hkrati pa predstavlja veliko priložnost za krepitev odpornosti in trajnosti strateških gospodarskih sektorjev, ki so jih v zadnjih letih zaznamovali pandemična kriza, posledice mednarodnih geopolitičnih razmer in spremembe tržnega povpraševanja. Politike EU, ki se kaskadno izvajajo na nacionalni in nato regionalni ravni, priznavajo temeljni prispevek prehranskih sistemov k trajnostnemu razvoju ter zmanjšanju količine odpadkov in odpadkov s predelavo in ponovno uporabo stranskih proizvodov. Na čezmejnem območju ima mlekarska veriga zelo zanimiv potencial za krožno valorizacijo stranskih proizvodov, med katerimi je najbolj razširjena sirotka, ki se trenutno delno uporablja za živalsko krmo ali zavrže, ne da bi se predvidela uporaba z višjo dodano vrednostjo, kar ima posledično negativne vplive na okolje. Partnerstvo projekta DAIRY+ sestavljajo dve sektorski agenciji (Razvojna agencija Dolina Soče in Fundacija za agroživilstvo in biogospodarstvo FVG), dve univerzi s tematsko specializiranimi raziskovalnimi skupinami (Univerza v Ljubljani, IML-PRO in Univerza v Vidmu DI4A) in zdravstveni organ za nadzor na področju zdravja živali, živilskih tveganj in zoonoz (IZSVe) nameravajo združiti svoje komplementarne kompetence, da bi razvili in spodbujali skupne in ponovljive modele in rešitve v podporo razvoju krožnega biogospodarstva v verigi preskrbe z mlekom. To bo doseženo z usklajevanjem ekosistemov na čezmejni ravni, ozaveščanjem in krepitvijo zmogljivosti gospodarskih subjektov in zainteresiranih strani, pripravo orodij za podporo delovanja in politike, predstavitvijo ponovljivih postopkov s potrditvijo njihove tehnične in ekonomske izvedljivosti ter oceno življenjskega cikla (LCA). Glavni pričakovani učinki in rezultati so: zemljevid krožne vrednostne verige z upoštevanjem načinov predelave stranskih proizvodov in ponovne uporabe, čezmejna skupina zainteresiranih strani, ki bo oživila skupni inovacijski prostor za krožno dobavno verigo, skupni program krepitve zmogljivosti za izvajalce, politični dokument, ki podpira strategije in ukrepe za pomoč krožnosti v sektorju, priročnik za ravnanje podjetij s stranskimi proizvodi, študijo tehnične in ekonomske izvedljivosti ponovljivih rešitev za krožno valorizacijo sirotke (ki spodbuja ponovljivost), tudi z LCA (merjenje vplivov na okolje in uspešnosti v smislu trajnosti). Rezultati projekta bodo koristili podjetjem v mlečni verigi, sektorskim agencijam (lokalni razvoj, agroživilstvo, zdravje, okolje), javnim organom, ki se ukvarjajo z biogospodarstvom in trajnostnim razvojem, ustanovam za raziskave in usposabljanje ter čezmejni skupnosti na splošno. Potreba po čezmejnem sodelovanju je utemeljena z dejstvom, da je za začetek in trajnostni razvoj krožne oskrbovalne verige biogospodarstva treba prestopiti meje, izkoristiti ekonomije obsega ter vključiti dopolnilne vire in znanja na obeh straneh meje.

Inovativnost metodološkega pristopa, ki ga je sprejelo partnerstvo, izhaja iz več vidikov (a) povezovanja teritorialne analize na podlagi kraja, osredotočene na obseg, akterje in potenciale obmejnega območja, z znanstvenim znanjem, kar je znanstveno utemeljena inovacija, zagotovljena z znanjem sodelujočih raziskovalnih organov; (b) osredotočanja na tehnološke rešitve majhnega obsega, ki jih lahko ponovijo čezmejni izvajalci s trajnostnimi naložbami, kar konkretno pospeši prehod na bolj krožne proizvodne sisteme; (c) obravnave problema in predlaganih rešitev na čezmejni ravni, pri čemer se poskušajo izkoristiti ekonomije obsega in tudi obravnavati vprašanja, povezana z ustreznim upravljanjem stranskih proizvodov in pretokom materialov.

Čezmejno sodelovanje, usmerjeno v krepitev krožnosti dobavne verige na podlagi majhnih in srednje velikih mlekarn na vključenih ozemljih, nedvomno predstavlja konkreten in učinkovit prispevek k zelenemu prehodu agroživilskega sektorja, saj spodbuja predelavo in ponovno uporabo stranskih proizvodov za uporabo z dodano vrednostjo (diverzifikacija ponudbe z novimi proizvodi, ki jih zahteva trg), zmanjšanje količine odpadkov in zmanjšanje nastajanja odpadkov.