Omejitve agilnega dela: Preučevanje učinkov agilnosti na spanje in inovativnost

Dolžina, kakovost in kontinuiranost spanja predstavljajo ključne dejavnike pri obnavljanju človeške energije in posledično ključno predispozicijo za normalno delovanje posameznikov na delovnem mestu in izven njega. Kljub raziskavam s področij, povezanih z medicinsko nevroznanostjo, psihologijo, zdravjem in fiziologijo, če jih omenimo le nekaj, težave s spanjem ostajajo zelo razširjene v sodobni družbi. To je še posebej zaskrbljujoče, saj posameznik spi in dela približno ⅔ svojega življenja, spanje pa ima pomembne posledice za uspešnost na delovnem mestu, sodelovanje in splošno dobro počutje. Družba, v kateri nenehna povezanost z delom in tehnologijo briše meje med delom in prostim časom, je te težave še bolj poudarila. Naše življenje in s tem vzorci spanja so bolj kompleksni kot kadarkoli, ljudje pa smo posledično pod vplivom številnih motenj in z izzivi osredotočanja, kar značilno vpliva na posameznikovo obnašanje na delovnem mestu, še posebej teh, ki od zaposlenih pričakujejo inoviranje, agilne metode dela in reševanja nestrukturiranih problemov. Nedavne metaanalize in sistematični pregledni članki na to temo so podali ogromno informacij o razvoju področja, vendar je bilo ugotovljenih več ključnih pomanjkljivosti povezanih z raziskavami, ki povezujejo spanje in delo: 1) Dosedanji pregledi, tako sistematični kot metaanalitični, pretežno temeljijo na presečnih študijah in zato ne dopuščajo vzročno-posledičnih sklepov. 2) Zbirka literature, osredotočena na razmerje med delom in spanjem, se običajno osredotoča zgolj na en vidik potencialno vzajemnega razmerja med njima; tako preučuje zgolj delo kot predhodnik spanja ali obratno, ne pa obeh hkrati. 3) Metodološko obstaja očitno pomanjkanje raziskav o povezanosti dela in spanja, ki bi uporabljale objektivne meritve spanja, še posebej v naravnem okolju, in sicer v povezavi z delovnimi pojavi v resničnem življenju. 4) Študije so obravnavale razmerje med spanjem in uspešnostjo na delovnem mestu ter obratno, vendar teoretično/vsebinsko gledano obstaja pomembna tematska vrzel v literaturi, povezana z ocenjevanjem uspešnosti na delovnem mestu v okviru dela, ki je agilno, kreativno, inovativno in temelji na znanju. Temeljni cilj projekta je natančno preučiti, kako pojavi na delovnem mestu vplivajo na spanje in obratno. V naši raziskavi se bomo tega lotili z uporabo objektivnih meritev spanja (s klinično validiranimi napravami) v naravnem okolju spanja, ki jih bomo kombinirali z vsakodnevnimi zaznavami, temelječimi na zbranih izkušnjah, in izkušnjami udeležencev v realnem delovnem okolju. To bomo storili skozi čas, kar nam bo omogočilo, da zaznamo vzročnost v osnovnem razmerju med spanjem in delom, preučimo njuno vzajemnost in učinke skozi čas v dveh okviru agilnega, kreativnega in inovativnega dela. Kot vplive mejnih pogojev tega razmerja bomo preučili tudi osebnostne lastnosti zaposlenih (npr. proaktivnost, odpornost) in značilnosti dela/konteksta (npr. avtonomija, soodvisnost nalog, družbena podpora, raznolikost spretnosti, psihološka varnost). Z izvajanjem štirih delovnih sklopov bo projekt prispeval k povezovanju področij managementa in organizacije ter medicine. Projekt namerava imeti močan multidisciplinaren pristop z izkoriščanjem spoznanj iz managementa in organizacije v kombinaciji z medicino in zdravstvenim varstvom (zlasti polisomnografijo oziroma preučevanjem spanja), da bi odpravil potencialno vzajemno zanko delovnih pojavov in kakovosti spanja. Doprinos bo teoretičen in empiričen – z izboljšanjem našega razumevanja resnične narave vzročnosti razmerja med delom in spanjem. Raziskovalna spoznanja bodo odločevalcem (vodjem v različnih oblikah organizacij) ustrezno strokovno podporo, da oblikujejo delo in organizacijski kontekst agilnega, inovativnega in kreativnega dela na način, ki bo izboljšal možnosti za kakovostno spanje posameznikov z različnimi vzorci in profili spanja in s tem pozitivno prispeval k izboljšanemu splošnemu počutju kot tudi delovnim rezultatom.