Nalaganje ...
Projekti / Programi
Motnje gibanja
Raziskovalna dejavnost
| Koda | Veda | Področje | Podpodročje |
|---|---|---|---|
| 3.03.00 | Medicina | Nevrobiologija |
| Koda | Veda | Področje |
|---|---|---|
| B710 | Biomedicinske vede | Fizikalna medicina, kineziterapija, revalidacija, rehabilitacija |
Vrednotenje
(metodologija)
Organizacije (1) , Raziskovalci (18)
0309 Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča
| št. | Evidenčna št. | Ime in priimek | Razisk. področje | Vloga | Obdobje | Štev. publikacijŠtev. publikacij |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 1. | 14962 | Javno zdravstvo (varstvo pri delu) | Raziskovalec | 1998 - 2001 | 898 | |
| 2. | 12215 | Nevrobiologija | Raziskovalec | 1996 - 2001 | 193 | |
| 3. | 07915 | Srce in ožilje | Raziskovalec | 1996 - 2001 | 177 | |
| 4. | 10684 | Nevrobiologija | Raziskovalec | 1996 - 2001 | 343 | |
| 5. | 02698 | Nevrobiologija | Vodja | 2000 - 2001 | 249 | |
| 6. | 02464 | Raziskovalec | 1998 - 2001 | 153 | ||
| 7. | 17488 | Raziskovalec | 1998 - 2001 | 46 | ||
| 8. | 01052 | Nevrobiologija | Raziskovalec | 2000 - 2001 | 137 | |
| 9. | 03324 | Javno zdravstvo (varstvo pri delu) | Raziskovalec | 2000 - 2001 | 571 | |
| 10. | 07922 | Nevrobiologija | Raziskovalec | 1996 - 2001 | 72 | |
| 11. | 07912 | Nevrobiologija | Raziskovalec | 1996 - 2001 | 23 | |
| 12. | 10466 | Nevrobiologija | Raziskovalec | 1996 - 2001 | 45 | |
| 13. | 15408 | Nevrobiologija | Raziskovalec | 1996 - 2001 | 131 | |
| 14. | 12978 | Nevrobiologija | Raziskovalec | 1998 - 2001 | 171 | |
| 15. | 15983 | Nevrobiologija | Raziskovalec | 1998 - 2001 | 20 | |
| 16. | 07913 | Nevrobiologija | Raziskovalec | 1996 - 2001 | 42 | |
| 17. | 17489 | Raziskovalec | 1998 - 2001 | 55 | ||
| 18. | 08292 | Nevrobiologija | Raziskovalec | 1996 - 2001 | 398 |
Povzetek
V preteklem letu smo izpopolnili metode analize motoričnega nadzora, mišične sile, mišičnega napona in hoje pri bolnikih z motnjami gibanja po možganskih in hrbtenjačnih okvarah. Delo sestoji iz več nalog in je nadaljevanje raziskav iz prejšnjih let. Zanimalo nas je, kako lahko ocenimo patogenetske dejavnike, ki povzročajo motne gibanja pri nevroloških okvarah in kako jih lahko modificiramo z različnimi terpevtskimi ukrepi.
Pri bolnikih s spastično hemiparezo smo pri izokinetičnih meritvah in elektromiografski analizi ugotovili različno izražene vrednosti, ki označujejo motnjo centralnega motorič nega nadzora (mišična koaktivacija), mišično oslabelost in spastičnost (mišična hipertonija, povečan refleks na nateg z nižjim pragom, spremembe viskoelastičnih lastnosti) .
Pri bolnikih s spastično paraparezo smo proučevali učinke senzorične električne stimulacije na prizadete gibalne funkcije. Ugotovili smo, da lahko z transkutano električno nevralno stimulacijo (TENS) suralnega živca pomembno zmanjšamo pretiran fleksorski refleks. Pri drugi nalogi smo ugotovili, da lahko z električnim draženjem vlaken fleksorskega refleksa, pospešimo hoteno fleksijo spodnjih udov, ki je oslabljena pri spastičnih parezah.
Pri otrocih s cerebralno paralizo smo ugotovili izboljšanje kinematičnih parametrov hoje, zlasti dostopa, po aplikaciji toksina botulina v spastične plantarne fleksorje stopala. Pri nekaterih otrocih je izboljšanje hoje po aplikaciji toksina spremljalo zmanjšanje pretirane EMG aktivnosti golenskih mišic. Učinke botulina lahko okrepimo in verjetno tudi podaljšamo z funkcionalno električno stimulacijo in drugimi dodatnimi terapevtskimi ukrepi (nevrofizioterapija, opornice).
Pri bolnikih s periferno peronealno parezo smo analizirali jakost golenskih mišic pri izokinetičnih gibih in kinematične spremenljivke hoje pri hoji z opornico gleženj-stopalo
in brez nje. Ugotovili smo, da nekateri bolniki kljub ugodni korekciji hoje opornice ne uporabljajo. Redna dnevna uporaba opornice ni odvisna le od stopnje oslabelosti dorzalnih fleksorjev stopala, ampak tudi od moči plantarnih fleksorjev in verjetno še od drugih neznanih dejavnikov.