dr. Petja Grafenauer
št.: 51219

umetnostna zgodovina, modernizem, sodobna umetnost, slikarstvo, slovenska in regionalna umetnost po 1945, pop art, teorija sodobne umetnosti

Kustosinja in publicistka doc. dr. Petja Grafenauer (1976) je docentka na Katedri za teorijo ALUO Univerze v Ljubljani. Je doktorica znanosti in specialistka za lokalno in regijsko umetnost po II. svetovni vojni, predvsem slikarstvo. Od 2012 raziskuje tudi možne preseke ekonomije in umetnosti. Od leta 2017 vodi Zavod za vizualno umetnost Più. 2015–2017 vodi neprofitno Galerijo Vodnikove domačije Šiška. 2016–2017 je predstojnica Oddelka za fotografijo, VIST, Ljubljana. 2009–2015 je sourednica slovenske revije za vizualno umetnost Likovne besede. 2005–2016 predava zgodovino sodobne umetnosti na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici. 2013–2014 je kustosinja v javnem zavodu MGML, v Mestni galeriji v Ljubljani. 2006–2009 je kuratorica v razstavno prodajni Galeriji Ganes Pratt. 2001–2008 je novinarka Radia Študent, med 2005-2006 tudi urednica Redakcije za kulturo in humanistične vede. Od 2010 piše za Mladino; objavljala je na Radiu Študent, v Dnevniku (2005–2007), Delu in Večeru, v revijah Borec, ISH Monitor, Maska, Likovne besede, Ekran, Fotografija, Zarez, Život umjetnosti, Manifesta Journal, Art on Paper in drugih. Napisala in uredila je več knjig in katalogov o vizualni umetnosti, mdr. Avtentični interes Zdenke Badovinac (2010) in Aleksij Kobal (2008). Kurirala je razstave Neuvrščeni pop (2016–2017), Decembrski sejem ilustracije (2016, 2015), Ciciban: prvih 70 let (2015), Made in China (2012–2015), Grafični bienale, z vami vse od 1955 (30. grafični bienale, 2013), Hočemo biti svobodni, kot so bili očetje (2010, z Božidarjem Zrinskim), Nestabilna realnost: 6 opic, 300 kuvert in 1 ljubezen: “Nepopolno kot vedno” (28. grafični bienale, 2009), Stereo razstava / Stereo izložba (2009), Navzdol po zajčji luknji (2007). Kurirala je samostojne razstave Žige Kariža, Viktorja Bernika, Dejana Kaludjerovića (AT), Urše Vidic, Gorazda Krnca, Aleksija Kobala, Dušice Dražić (SR), Saše Sedlačka, Ksenije Čerče, Adrijana Praznika, Ivana Fijolića (HR), Jasmine Cibic, Jaše, Luize Margan, Arjana Pregla, Igorja Eškinje (HR), Marka Požlepa, Ištvana Išta Huzjana, Belega sladoleda, Nine Slejko, Maje Smrekar, Connyja Bloma (SVE), Ibre Hasanovića (BE), Ignacia Uriarteja (DE), Zvonke Simčič, Mete Grgurevič, Sanele Jahić, Saše Vrabiča, Mihe Štruklja in drugih umetnikov.