Rezultati raziskovalnega programa korelirajo z razvojnimi cilji Slovenije, predvsem na področju zdravljenja in preprečevanja srčnožilnih bolezni. Pomembni so tudi za splošno širjenje znanja o nastajanju bolezni srca in ožilja, ki predstavljajo v Sloveniji enega od glavnih vzrokov smrtnosti. Neposredni rezultati našega raziskovalnega programa bodo vplivali na strategijo preprečevanja, odkrivanja in zdravljenja koronarne bolezni. Znanstvena spoznanja bomo skušali izkoristiti pri našem vsakdanjem delu z bolniki in obenem o rezultatih seznanjati študente medicine. Raziskava difuzne koronarne bolezni je pokazala pomen apoptoze, proliferacije, in angiogeneze na dinamiko morfoloških sprememb v aterosklerotičnih lezijah. Potrditev vnetja v aterosklerotični lehi in prisotnost bakterij CP v steni koronark je potrdila domnevo o infekcijski etiopatogenezi skleroze. Rezultati raziskave bodo morda vplivali na uvedbo antibiotične terapije okuženih bolnikov in preventivnega cepljenja ogrožene populacije. S tem bi lahko preprečevali nastanek bolezni in njenih posledic. Rezultati genetske analize so prispevali k razjasnitvi vpliva določenih genetskih dejavnikov na nastanek koronarne bolezni in arterijske hipertenzije. Za mlajšo populacijo je pomembna ugotovitev, da je ACE-DD genotip neodvisni dejavnik tveganja za srčni infarkt pri osebah mlajših od 55 let. Prav tako je ugotovljena razlika v pomenu ACE-DD genotipa med moškimi in ženskami. Genotip DD je namreč dejavnik tveganja za KB pri moških, ne pa pri ženskah. Med bolniki z zgodnjo koronarno boleznijo je bila ugotovljena točkovna mutacija za faktor V v 7.8 % in 4.5 % v kontrolni skupini. Nadalje je pomemben rezultat, da apo E genski polimorfizem vpliva na presnovo holesterola. Osebe z neugodnim genotipom e3e4 imajo namreč višjo raven holesterola kot osebe, ki nimajo tega genotipa, vendar genotip e3e4 ni dejavnik tveganja za koronarno bolezen. Raziskava arterijske hipertenzije je pokazala, da je genetski polimorfizem atrijskega natriuretičnega faktorja možen dejavnik tveganja za arterijsko hipertenzijo, zlasti pri posameznikih s povečanim indeksom telesne teže. Eksperimentalna študija na hipertenzivnih podganah ni potrdila domneve o vplivu hipoksije na spontano karcinogenezo.