V prispevku so predstavljeni preliminarni rezultati raziskave podstrešnih in hišnih prahov z območja rudarjenja in predelave Pb v Žerjavu s kemijskimi analizami in SEM/EDS z namenom opredeliti prispevke nekdanjega in sedanjega zračnega onesnaženja s kovinami, da bi razumeli današnjo situacijo. Študija je pokazala, da vsebnosti Pb in Sb v prahu presegajo intervencijske vrednosti po New Dutchlist za tla za do 135 oziroma 55-krat. V podstrešnem prahu kovinski delci predstavljajo 22% vzorca. 50% od teh (Cu-anglezit, Zn-sulfat) verjetno izvira iz topilniške dejavnosti predelave Pb, 27% kovinskih delcev (čisti anglezit, sfalerit, (Zn,Cu,Sn)-Fe-oksihidroksi sulfat) je posledica rudarjenja in mehanske predelave rude/rudarskih odpadkov, medtem ko jih 23% (Pb-K sulfat, (Sb,Sn,Cl)-anglezit, Pb-Sb-Sn-oksidi in sulfati) izvira iz današnje reciklaže Pb. V hišnem prahu prevladujejo C-delci (55%), medtem ko kovinski delci predstavljajo 4% vzorca. 77% kovinskih delcev ((Pb, Zn)-Fe-oksihidroksidi, barit) najverjetneje izvirajo iz rudarjenja in mehanske predelave rude/rudarskih odpadkov, 20% iz topilniške dejavnosti predelave Pb in 3% iz današnje reciklaže Pb. Vpliv zgodovinskih emisij iz topilniške dejavnosti predelave Pb, rudarjenja in mehanske predelave rude/rudarskih odpadkov na sestavo prahu je večjih od emisij današnje reciklaže Pb kar se odraža v sestavi delcev prahu in njihovih združbah.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 2557269Študija obravnava kovinske delce v podstrešnem in hišnem prahu iz Žerjava, ki je močno obremenjen s strupenimi kovinami, s pomočjo analize SEM/EDS diferencialne analize posameznih delcev (DIPA), z namenom opredeliti spremembe morfoloških in kemijskih lastnosti kovinskih faz po izpostavitvi simulirani želodčni tekočini in oceniti katere kovinske faze prispevajo k biodostopnosti kovin. Preliminarni rezultati analize so pokazali različno stopnjo sprememb kovinskih faz, zlasti nosilcev Pb. Večina zrn Pb-oksidov/karbonatov se je popolnoma raztopila, medtem ko se na preostalih zrn pojavile korozijske votlinice. Kristali Pb-K sulfata so se v 15 minutah zmanjšali za 30%, K pa se je popolnoma izlužil. Po 75 minutah so se popolnoma raztopili oziroma so se spremenili v Pb-sulfate. Zrna in agregati Pb-sulfatov so bili rahlo korodirani po površini kristalov. Nobenih sprememb ni bilo opaznih na Pb- in Zn-sulfidih, Pb- in Fe-sulfatih in Pb-Sb-Sn-oksidih. Študija je tako pokazala, da so Pb-oksidi/karbonati, Pb-K sulfati in Pb-sulfati nestabilne faze, ki najbolj prispevajo k biodostopnosti Pb med prebavo.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 2557013Dr. Miloš Miler je član mednarodnega uredniškega odbora osrednje slovenske znanstvene revije Geologija. Revija objavlja prispevke domačih in tujih avtorjev s širšega področja geologije.
C.06 Članstvo v uredniškem odboru
COBISS.SI-ID: 5636866