Tla so omejen naravni vir, ki je pogosto onesnažen s polutanti. V zadnjem času so razvili več remediacijskih postopkov, vključno s pranjem tal z EDTA (ethylene-diamine-tetraacetic acid), ki ima visoko učinkovitost odstranjevanja onesnažil iz tal. O tem, kako ta postopek vpliva na talne mikrobe, je malo podatkov, vključno s podatki o arbuskularnih mikoriznih (AM) glivah. V članku predstavljamo podatke o mikoriznem potencialu tal po remediaciji, kot tudi o molekularni karakterizaciji diverzitete arbuskularnih mikoriznih gliv v tleh, ki so dolgoročno onesnažene s težkimi kovinami (dolgoročen stres) pred in po remediaciji in pred in po inokulaciji s komercialnim in avtohtonim inokulumom z AM glivami z uporabo 18S rRNK klonskih knjižnic. Po remediaciji je bil mikorizni potencial tal zelo majhen. Vzpostavljena je bila funkcionalna mikoriza, tako ob uporabi komercialnega kot tudi avtohtonega inokuluma. S tem smo uspešno revitalizirali remediirana tla po postopku remediacije. Uporaba lokalnega (avtohtonega) inokuluma je rezultirala v večji diverziteti mikoriznih gliv v koreninah rastlin, ki so rastle v remediiranih tleh, v primerjavi z uporabo komercialnega inokuluma.
COBISS.SI-ID: 8445305
Lokalna ekstremna okolja so močno orodje za raziskave počasnih ekoloških in evolucijskih procesov, v veliki meri zato, ker omogočajo dolgoročen vpogled v adaptacijo naravnih združb in njihovih ekoloških mrež na to okolje. Tovrstni sistemi omogočajo konceptualno kompresijo dveh dimenzij, časovne in prostorske, s tem pa omogočajo raziskovanje pomembnih vprašanj v realni časovno-prostorski skali. V poglavju smo predstavili primer tovrstnih raziskav na mofetah ali naravnih izvirih CO2, mestih s konstantnim izhajanjem geogenega plina in posledično talno hipoksijo. Predstavili smo pregled širokega nabora študij ekstremnih ekosistemov, ki zajemajo potencial za naravne analogne ekosisteme za presojo vplivov na okolje v primeru puščanja plina iz podzemnih sistemov za skladiščenje viškov CO2, potencialnih modelnih ekosistemov za raziskovanje klimatskih sprememb, raziskav na področju rastlinske ekofiziologije ter ekologije različnih skupin organizmov v celotnem rangu, od mikro- do makroorganizmov. Članek tudi kaže potencialno smer, v kateri se bodo v prihodnosti razvijale najpomembnejše raziskave v uporabi diskretnih ekstremnih okolij z dolgoročnimi, konstantnimi selekcijskimi pritiski, tudi v kontekstu klimatskih sprememb.
COBISS.SI-ID: 8491129
Varovanje, ohranjanje in obnavljanje vodnih ekosistemov in njihovih funkcij so globalnega pomena. Za evropske države je to postalo pravno obvezujoče z implementacijo EUWater Framework Direktive (WFD). Za oceno ekološkega statusa vodnega telesa se zbira tudi podatke o biodiverziteti tega okolja. Novi pristopi v genomiki, ki so sicer uporabni tudi v drugih ekosistemih (npr. kopenskih) lahko rešijo številne težave pri ocenah biodiverzitete in so komplementarni bolj tradicionalnim ocenam. Cilj te akcije COST je povezovanje interdisciplinarne skupine raziskovalcev z nalogo identifikacije in standardizacije molekularnih orodij na področju ekogenomike z namenom rutinske aplikacije pri ocenah biodiverzitete v celinskih in morskih vodnih telesih znotraj EU. V okviru DNAqua-Net bo vzpostavljena tudi platforma za izobraževanje naslednje generacije raziskovalcev za uporabo novih tehnologij.
COBISS.SI-ID: 4141135