Evropski patent aparature za meritve pretoka plina (CO2), kar je uporabno za meritve mikrobne respiracije (aktivnosti združbe) v tleh
F.32 Mednarodni patent
COBISS.SI-ID: 3367590Oddaja - intervju o pomenu mikrobov za trajnostni razvoj. Celoten 1-urni intervju je na voljo na tej povezavi. https://ars.rtvslo.si/2018/04/podobe-znanja-95/
D.11 Drugo
COBISS.SI-ID: 8978809Podeljen slovenski patent za napravo za tretiranje tal s specifičnimi abiotskimi dejavnniki v lončnih poskusih. Vložena je tudi prijava (2017) na EU patentno agencijo za pridobitev EU patenta.
F.33 Patent v Sloveniji
COBISS.SI-ID: 9081721Preučili smo vpliv remediacije z EDTA na kakovost tal, dostopnost potencialno toksičnih kovin (PTK) Pb, Cd in Zn v tleh in številčnost skupnih mikrobnih združb (bakterije, arheje, glive) ter mikrobnih združb dušikovega (N) cikla, v povezavi z lastnostmi tal. Zasnovali smo lončni poskus, v katerega smo vključili dva vzorca dolgoletno onesnaženih tal iz Mežiške doline (SLO) in kraja Arnoldstain (AT), ter kontrolna neonesnažena tla iz okolice Savelj (KONT). Vsi trije vzorci originalnih (`orig´) tal so se med seboj razlikovali v lastnostih tal, zlasti v pH in organski snovi, ter v skupni vsebnosti kovin. Polovica `orig´ tal vseh treh lokacij je bila pred postavitvijo poskusa remediirana z EDTA. V obravnavanja smo vključili tudi rastline (Lolium perenne) in dodali inokulum (rizoferna tla). Postopek remediacije je zmanjšal odstotek peska (za 9,2 %, 17,4 %, 8 %, v zaporedju AT, SLO, KONT) in vsebnost organske snovi. Povečal pa se je pH in vsebnost rastlinam dostopnih hranil (Nmin, P2O5, K2O), kar lahko razloži tudi večjo biomaso rastlin na remediranih (`rem´) tleh. V `rem´ tleh se je značilno zmanjšala vsebnost vseh kovin v vodotopni in izmenljivi frakciji, zlasti v tleh z višjim pH (SLO tla). Mikrobna biomasa je bila v `rem´ tleh značilno manjša kakor v `orig´ tleh, tudi štiri mesece po remediaciji (za 33 %, 49 %, v zaporedju AT, SLO tla). Remediacija je za 28 % zmanjšala število arhejskih 16S rRNA genov v SLO tleh. Poleg tega so se spremenjene razmere v tleh po remediaciji odrazile tudi na manjši številčnosti združbe fiksatorjev N, nitrifikatorjev in denitrifikatorjev, zlasti v tleh z višjim pH in večjo vsebnostjo organske snovi. Prisotnost rastline na `rem´ tleh je povečala mikrobno biomaso, številčnost bakterijskih 16S rRNA in glivnih ITS genov ter mikrobnih genov vključenih v N cikel, medtem ko je dodatek inokuluma vplival negativno na številčnost preučevanih mikrobnih združb v tleh. Zaključimo lahko, da remediacija preko spremenjenih razmer v tleh negativno vpliva na mikrobne združbe v tleh, vendar v močni odvisnosti od lastnosti tal. Rastline imajo pomembno vlogo v revitalizaciji `rem´ tal, medtem ko je potrebno dodatek inokulumov še dodatno preučiti.
E.01 Domače nagrade
COBISS.SI-ID: 9039225Namen naloge je bil preučiti vpliv arbuskularnih mikoriznih (AM) gliv na rast in razvoj motovilca (Valerianella locusta L. Laterrade) in česna (Allium sativum L.). Poskus smo postavili v rastlinjaku, uporabili smo komercialni inokulum Symbivit (Symbiom Ltd., CZ) in vrtna tla. Po 19 tednih rasti smo izmerili dolžino korenin, dolžino listov, stehtali svežo ter suho maso rastlin in izračunali vsebnost vode v rastlini. Preverili smo tudi stopnjo kolonizacije korenin rastlin z AM glivami. Inokulacija rastlin z AM glivami ni vplivala na maso korenin in poganjkov. Večje razlike v rasti rastlin med obravnavanji so se pokazale pri rastlinah motovilca. Dolžina listov motovilca je bila največja pri obravnavanju z avtoklaviranimi tlemi in dodanim inokulumom. Pri motovilcu so bile korenine najbolj kolonizirane z AM glivami pri uporabi neavtoklaviranih vrtnih tal z dodatkom inokuluma in pri neavtoklaviranih vrtnih tleh brez inokuluma.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 8594297