V raziskavi smo primerjali učinek petih zaporednih sej stimulacije z rTMS in placebo stimulacijo na kortikospinalno vzdražnost. Raziskava je dokazala, da ima TMS značilen placebo efekt, ki po velikosti dosega učinek prave rTMS stimulacije.
COBISS.SI-ID: 5150380
Psevdodistonija zajema raznolika stanja, ki oponašajo distonijo. Med njimi so bolezni perifernega živčnega sistema, hrbtenjače, možganskega debla, talamusa, možganske skorje ter tudi ne-nevrološke bolezni, kot so mišičnoskeletne bolezni. Opredeliti želimo definicijo psevdodistonije ter predlagamo klasifikacijo psevdodistonijglede na različne patofiziološke osnove njenega nastanka. Opisali bomo značilnosti različnih oblik psevdodistonij, opozorili na klinične zagate pri razlikovanju med distonijami in psevdodistonijami ter natančno opisali značilnosti, ki omogočajo razlikovanje med distonijami in psevdodistonijami. Izraz psevdodistonija se lahko uporablja tako za opis abnodrmalne drže, kot tudi ponavljajočih gibov ali kombinacije obojega. Pri tem moramo s pomočjo kliničnih, slikovnih, elektrofizioloških in laboratorisjkih priskav podati razlago simptomov, ki niso kompatibilni z distonijo. Glede na to, kateri od sistemov je prizadet, lahko psevdodistonijo razdelimo na: ne-nevrološke motnje mišičnoskeletnega sistema, motnje senzoričnih poti, motnje motoričnih poti, ter na kompenzatorne drže ob drugih nevroloških boleznih. Diagnozo psevodidistonije podpirajo pridružene nevrološke najdbe v prizadetem delu telesa, prisotnost fiksiranega položaja, odsotnost senzornih trikov, akutni začetek in huda bolečina. Poslabšanje stanja ob zapiranju oči je navadno šteto kot tipična najdba pri psevdodistoniji, vendar le to ni vedno prisotno in se lahko pojavi tudi pri pravih distonijah. Ločevanje med distonijo in psevdodistonijo ostaja izziv tudi pri bolnikih s talamičnimi lezijami in kortikobazalnim sindromom, kjer imamo sočasno prisotno abnormalno držo in senzorično prizadetost. Zato je ključno, da pri abnormalnih položajih telesa, psevdodistonija ostane kot možna diferencialna diagnoza vse do takrat, ko jo lahko izključimo s pomočjo natančnega nevrološkega pregleda
COBISS.SI-ID: 5770668
V prispevku smo se kritično dotaknili izsledkov zadnjih epidemioloških študij, ki kažejo, da izpostavljenost propranololu pomembno poveča tveganje za Parkinsonovo bolezen (PB). Vemo da je esencialni tremor (ET) pomemben dejavnik tveganja za razvoj PB . Ker je propranolol eno od zdravil prvega izbora za simptomatsko zdravljenje ET , je nujno da nadaljnje dobro zasnovane študije pojasnijo, koliko k večji pogostosti PB pri bolnikih ki so se v preteklosti zdravili z propranololom prispeva sama diagnoza ET in koliko izpostavljenost propranololu, na kar žal še nimamo jasnega odgovora.
COBISS.SI-ID: 5608364
Namen: Značilen presnovni možganski vzorec pri parkinsonovi bolezni (angleško: Parkinson’s Disease Related Pattern - PDRP) je vzorec možganske aktivnosti, ki je specifičen za parkinsonovo bolezen (PB). Določimo ga s statistično analizo slik možganov bolnikov s PB, posnetih s 18F-fluorodeoksiglukozo (FDG) in pozitronsko emisijsko tomografijo (PET). PDRP je slikovni biološki označevalec PB. Izraženost PDRP lahko izračunamo iz slik FDG PET za vsakega preiskovanca posebej. V raziskavi nas je zanimalo, ali vrsta rekonstrukcijskega algoritma slik FDG PET vpliva na izraženost PDRP. Zasnova raziskave, opis metod in preiskovancev: Pri slovenski skupini 40 bolnikov s PB, 40 zdravih preiskovancev (ZP), ter 25 bolnikov z atipičnim parkinsonizmom (AP) smo s kamero Biograph mCT na Kliniki za nuklearno medicino Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) posneli FDG PET možganov. Ameriška skupina 20 bolnikov s PB in 7 ZP je slikanje FDG PET možganov s kamero GE Advance opravila na The Feinstein Institute for Medical Research (FIMR). Slike 20 slovenskih bolnikov s PB in 20 ZP smo uporabili za določitev slovenskega PDRP(SLOV) z multivariatno statistično analizo SSM/PCA (angleško: Scaled Subprofile Model/Principal Component Analysis). Ostale slike smo uporabili za validacijo vzorca, tako da smo preverili, ali izraženost PDRP(SLOV) zanesljivo razlikuje med skupinami preiskovancev, ter ali izraženost PDRP(SLOV) in izvirnega PDRP(FIMR) dobro korelirata. Nato smo raziskali, kakšen vpliv imajo različni rekonstrukcijski algoritmi slik PET na izraženost PDRP(SLOV) in PDRP(FIMR). Proučili smo naslednje rekonstrukcijske algoritme: analitične FBP (angleško: Filtered Backprojection), FBP+TOF (TOF – angleško: Time Of Flight), 3DRP (angleško: 3D Reprojection) in FORE-FBP (FORE – angleško: Fourier rebinning), ter iterativne OSEM (angleško: Ordered Subset Expectation Maximization), OSEM+TOF, OSEM+PSF (PSF – angleško: Point Spread Function), OSEM+PSF+TOF in FORE-Iterative. Rezultati: Določili smo presnovni možganski vzorec PDRP(SLOV), ki se kaže z relativno povišano presnovo v palidumu, putamnu, talamusu, možganskem deblu, malih možganih in senzomotorični skorji, povezano z relativno znižano presnovo v posteriorno parietalni, okcipitalni in frontalni skorji. Z analizo izraženosti PDRP(SLOV) lahko razlikujemo med bolniki s PB in ZP oziroma bolniki z AP (p(0,001). S korelacijo izraženosti PDRP(SLOV) in PDRP(FIMR) (r=0,977, p(0,001) smo pokazali zelo dobro primerljivost med obema mrežnima vzorcema. Potrdili smo, da izraženost PDRP dobro korelira med referenčnim in ostalimi rekonstrukcijskimi algoritmi (r?0,993, p(0,001). Zaključki: Z raziskavo smo določili PDRP(SLOV) in pokazali, da njegova izraženost dobro razlikuje med bolniki s PB in ZP ter bolniki z AP in da je vzorec dobro primerljiv z izvirnim PDRP(FIMR). Potrdili smo, da različne vrste rekonstrukcijskih algoritmov slik PET nimajo pomembnega vpliva na izraženost PDRP. Rezultati raziskave bodo pripomogli k širši klinični in raziskovalni uporabi tega slikovnega biološkega označevalca PB v svetovnem merilu.
COBISS.SI-ID: 3642796
Opisamo pod točko 3.
COBISS.SI-ID: 5770924