1.

Ciklični odziv stikov med fasadnimi paneli in konstrukcijo v montažnih armiranobetonskih stavbah, ki so izvedeni s kladivasto oblikovano vezno ploščico

Med zadnjimi potresi v pokrajini Emilija Romana v Italiji se stiki med fasadnimi paneli in konstrukcijo niso obnašali po pričakovanjih. Več fasadnih panelov je padlo s konstrukcij. Postalo je očitno, da so potrebne nove raziskave, ki bi omogočile izboljšave projektiranja in izvedbe takšnih stikov. V tej raziskavi smo eksperimentalno in analitično raziskali ciklično obnašanje stikov med fasadnimi paneli, ki se običajno uporabljajo v evropski projektantski praksi. Takšni stiki sestojijo iz hladno oblikovanih ali vroče valjanih jeklenih kanalov in povezovalne ploščice kladivaste oblike. Preprečujejo padec vertikalnih ali horizontalnih fasadnih panelov pravokotno a njihovo ravnino. Do sedaj pa v obstoječi literaturi ni bilo študij in podatkov o obnašanju teh stikov pri ciklični obremenitvi v ravnini panelov. Zato je bila o tem narejena obsežna eksperimentalna študija. Rezultati so bili uporabljeni za razvoj numeričnih modelov za značilne stike in ustreznih postopkov projektiranja. To znanje smo uporabili pri zasnovi eksperimentov na potresni mizi v Skopju.

COBISS.SI-ID: 7456865

2.

Potresni odziv kratkih pridrževalcev za zaščito fasadnih panelov v AB montažnih stavbah

Predstavljen je sistem dodatne protipotresne zaščite fasadnih panelov v armiranobetonskih montažnih stavbah. Sistem sestavljata poseben sidrni element in vrv za pridrževanje. Slednja se aktivira le, če se osnovne zveze med paneli in konstrukcijo porušijo, kar povzroči velik sunek v obeh komponentah sistema. Za pravilno projektiranje sistema je potrebno določiti silo sunka. V ta namen je bila predlagana formula, ki jo je relativno lahko uporabiti. Nato je opisana obsežna parametrična študija, v kateri smo z analizo odziva študirali več parametrov, ki vplivajo na sile v pridrževalcih. Z rezultati te parametrične študije smo evaluirali predlagano analitično formulo. Njena natančnost je bila dobra, zlasti če upoštevamo njeno preprostost.

COBISS.SI-ID: 7581793

3.

Preizkušanje fasadnih panelov v naravnem merilu na potresni mizi

Prvič so bili objavljeni rezultati eksperimentov na potresni mizi, o katerih poročamo v tem poročilu.

COBISS.SI-ID: 8490081

4.

Postopki projektiranja za značilne stike fasadnih panelov v AB montažnih stavbah

S pomočjo rezultatov eksperimentalnih in analitičnih študij kompleksnega odziva značilnih stikov med fasadnimi paneli in konstrukcijo so bili definirani ustrezni robustni inženirski modeli, ki so uporabni v projektantski praksi. Predlagani so bili postopki projektiranja in izpeljani izrazi, ki jih lahko uporabimo za oceno deformacijske kapacitete in nosilnosti.

COBISS.SI-ID: 7949153

5.

Vpliv nekonstrukcijskih elementov na krivulje ranljivosti za enoetažne montažne industrijske zgradbe

V prispevku so predstavljene krivulje ranljivosti za šest razredov montažnih armiranobetonskih hal. Obravnavani razredi montažnih hal se razlikujejo v vrsti nekonstrukcijskih elementov. Osnovni primer predstavlja razred hal brez nekonstrukcijskih elementov, hale v ostalih razredih pa vsebujejo vertikalne panele, horizontalne panele oziroma zidana polnila. Hale s horizontalnimi paneli so razvrščene v tri razrede, ki se razlikujejo v vrsti povezave med paneli in konstrukcijo. Za vsak razred je definiran vzorec 100 hal, za vsako halo pa je razvit poenostavljen numerični model, ki omogoča izvedbo velikega števila nelinearnih dinamičnih analiz, obenem pa je sposoben zajeti pojave, kot so interakcija med paneli in konstrukcijo, interakcija med polnili in konstrukcijo, drsenje nepritrjenih elementov in odstranitev nekonstrukcijskih elementov v primeru njihove porušitve. Na podlagi rezultatov nelinearnih dinamičnih analiz so razvite krivulje ranljivosti za pet stanj poškodovanosti. Tri stanja poškodovanosti obravnavajo poškodbe na nekonstrukcijskih elementih, dve pa poškodbe na konstrukciji. Ugotovljeno je bilo, da nekonstrukcijski elementi neugodno vplivajo na krivulje ranljivosti za vsa obravnavana stanja poškodovanosti. Poleg tega je vpliv nekonstrukcijskih elementov prikazan na primerih izbranih nelinearnih dinamičnih analiz. Rezultati teh analiz kažejo, da masa nekonstrukcijskih elementov v večini primerov pospešuje nastanek poškodb, medtem ko je učinek povečane togosti zaradi nekonstrukcijskih elementov odvisen od mesta pritrjevanja nekonstrukcijskih elementov na konstrukcijo. Za bolj neugodne se izkažejo nekonstrukcijski elementi, ki so na konstrukcijo pritrjeni pod stiki med stebri in prečkami

COBISS.SI-ID: 7994209