Monografija predstavlja pomembno novost v slovenskem zgodovinopisju. Od klasičnega političnega zgodovinopisja se obrača k zgodovini praks, k temu, kako nek organ, kakršen je parlament, dejansko deluje, kakšna je njegova notranja logika. V logično strukturiranih poglavjih je nanizan mozaik parlamentarnega ozadja, ki ne le pojasnjuje politično-zgodovinsko podobo države, marveč jo pomembno notranje razgrajuje. Izsledki študije predstavljajo novo poglavje v razumevanju krize jugoslovanske države v obdobju med obema svetovnima vojnama.
COBISS.SI-ID: 279944704
Dr. Aleš Gabrič se je v svojem prispevku osredotočil na odnos oblasti do znanstvenih ustanov v posameznih obdobjih na Slovenskem. Na primeru osrednje slovenske znanstveno-izobraževalne ustanove, Univerze v Ljubljani, je prikazal njene kritične trenutke v politično zaostrenih razmerah po drugi svetovni vojni, opozoril pa je tudi na posebej hude politične pritiske na univerzo v vojnem letu 1943.
COBISS.SI-ID: 3314292
Dr. Jurij Perovšek je soavtor primerjalne analize, ki obravnava razvoj narodnoemancipacijskih prizadevanj ukrajinskega in slovenskega naroda ob koncu prve svetovne vojne, ko so Ukrajinci in Slovenci prvič za kratek čas dokazali državotvorno sposobnost, nato pa so se soočili z okrnjenim oziroma problematiziranim nacionalnim življenjem v večnacionalnih državnih skupnostih. V njih so ostali dobrih sedemdeset let, ta izkušnja pa se je za oba naroda leta 1991 končala na enak način, to je z vzpostavitvijo lastne nacionalne države.
COBISS.SI-ID: 3385716
Dr. Marko Zajc obravnava spremembe na področju nacionalnega diskurza v slovenskem medijskem prostoru in intelektualni javnosti v osemdesetih letih 20. stoletja. Tedaj je prišlo do odlepljanja Slovencev od jugoslovanske paradigme, ki je potekalo v kontekstu globljih družbenih in političnih sprememb, kazale pa so se na vseh ravneh vsakdanjega življenja, v politiki in intelektualnih krogih.
COBISS.SI-ID: 3305076
Dr. Damijan Guštin osvetljuje vprašanje, kaj so evropske države in armade mislile o vojaških aktivnostih in posebej o vojni ter posledicah njenega načrtovanja za dosego svojih ciljev. To vprašanje je bilo vir negotovosti, saj je evropski kontinent vztrajal v miru za celo generacijo: od francosko-pruske vojne 1870 do balkanskih vojn 1912 in 1913. Tehnološki napredek, množična proizvodnja in iz tega izhajajoče padanje njenih stroškov so omogočali načrtovanje vojskovanja v povsem spremenjenih razsežnostih. Vse to je vodilo k načrtovanju časovno omejenega, a hitrega in uspešnega vojskovanja. Njegova odločilna elementa sta bila mobilizacijski načrt in iz njega izhajajoči operativni načrti množičnih premikov. Pravočasna izvedba obsežne mobilizacije je postala tako pomembna vojaška operacija, da so jo morali vnaprej podrobno načrtovati že v mirnem času.
COBISS.SI-ID: 3321460