Arheološko najdišče Chactún, ki leži v vzhodnem delu mehiške zvezne države Campeche, smo odkrili leta 2013 v južnem delu obsežnega arheološko neraziskanega ozemlja, ki se razteza med regijama Río Bec in Chenes. Urbano jedro nekdanjega mesta sestavljajo tri koncentracije monumentalne arhitekture, med številnimi kamnitimi spomeniki pa je več takih, na katerih so ohranjeni reliefi. Sodeč po obsegu in velikosti stavb, je Chactún eno največjih majevskih mestnih središč, doslej znanih v osrednjem nižavju polotoka Jukatana. Medtem ko keramika razodeva poselitev od predklasične dobe naprej, stele s hieroglifskimi besedili in datumi kažejo, da je mesto doseglo svoj vzpon v pozni klasični dobi, ko je dobilo pomembno vlogo v regionalni politični hierarhiji. Glede na to, da najdišče leži nedaleč od osrednjega dela območja Río Bec, je presenetljivo, da njegove značilnosti kažejo na veliko tesnejše povezave s širšo tradicijo Petén. Posebnost Chactúna so kamniti spomeniki z reliefi, modeliranimi v štuku, sekundarne lege mnogih stel in oltarjev pa razodevajo, da je bilo naselje prizorišče dejavnosti tudi še v stoletjih po največjem razcvetu.
COBISS.SI-ID: 278510336
Urni čas ustvarja razlike in sistematizira na način, ki ga majhne družbe redko sprejmejo. Tovrstno sistematizacijo in hierarhijo, ki bi temeljila na merjenju časa, večinoma zavračajo. Po analizi praks in lokalnih konceptov vpelje avtor pojem egalitarne časovnosti, ki se nenehno poustvarja z nikdar zaključeno tekmovalnostjo med različnimi posamezniki in skupinami ter njihovimi časovnostmi. Vaščani so sami odgovorni za izmenjavo obdobij in načinov bivanja tako v svoji družbi kot v širšem okolju. Dejavno sodelujejo v dramatičnih epizodah, ki naj bi zarezale v obstoječe načine življenja. Ti 'rezi' potem zamenjajo eno obdobje z drugim in ustvarijo zaželene spremembe bivanja. Nadalje avtor piše o tem, kako je čas v sepiških in majhnih egalitarnih družbah na splošno del človekove tvornosti, njegove prirojene sposobnosti delovanja. Zato si posamezniki in skupine čas tudi lastijo, ga vidijo in primejo, ko z v prihodnost usmerjenimi projekti ustvarjajo in organizirajo svoja obdobja.
COBISS.SI-ID: 38280237
Žled je v naših gozdovih ena glavnih naravnih motenj, ki pogosto zelo vpliva na dinamiko gozdne vegetacije in funkcije gozdov. Poškodovanost zaradi žleda ponavadi povzroča zmanjšano vrednost lesa in povzroči negativne ekonomske posledice za gozdarstvo in lastnike prizadetih gozdov. Posredno se zaradi žleda povečuje tudi dovzetnost gozdnega drevja za različne bolezni in škodljivce. Različnih stopenj poškodovanosti gozdnega drevja ne povzroča le žledenje samo, temveč nanjo posredno in neposredno vplivajo tudi drugi dejavniki. V prispevku skušamo odgovoriti na vprašanje, kako ob pojavu žledoloma različni dejavniki vplivajo na vrsto in obseg poškodovanosti gozdnega drevja. Namen našega prispevka je opisati glavne povezave med različnimi rastiščnimi dejavniki in lastnostmi gozdnih sestojev ter stopnjo oziroma vrsto poškodb na gozdnem drevju, ki nastane zaradi žledenja. Navajamo tudi smernice za izboljšanje stabilnosti in odpornosti gozdov proti žledu ter glavne ugotovitve, kako s pomočjo najnovejših tehnologij in metod nastalo škodo čim ustrezneje ocenimo.
COBISS.SI-ID: 4228774
Delo je albanski prevod monografije, ki je bila v slovenskem jeziku objavljena leta 2008 pri Založbi ZRC. Delo se ukvarja z antropološkimi vprašanji nenehne in nestabilne rekonstrukcije prostora in kraja v vasi Dhërmi/Dimades v južni Albaniji. Podrobneje so preučeni procesi rekonfiguracije in redefinicije pomenov, ki se nanašajo na vas in njene prebivalce. Prevladujoča tema je raziskovanje načinov, kako ljudje skozi proces nenehnih potovanj, selitev in stikov z drugimi ljudmi in kraji poustvarjajo in reproducirajo položaj vasi, kakor tudi njihovo lastno umeščenost v vasi. Delo osvetli pomen prostorskih konceptov kot so prostor, kraj, lokacija in pokrajina ter raziskuje njihovo povezanost z identitetnimi procesi. Na sodoben in inovativen način obravnava aktualne družbenopolitične probleme pripadnosti, identitetnih premen in poustvarjanja nacionalnih idej v jugovzhodni Evropi.
COBISS.SI-ID: 39041069
Knjiga predstavlja rezultate sistematične raziskave astronomskega pomena orientacij v predšpanski arhitekturi dveh podobmočij Mezoamerike. Z meritvami na terenu smo pridobili podatke o usmeritvah ceremonialnih in upravnih stavb na 42 arheoloških najdiščih, pri čemer smo uporabili bolj rigorozno metodologijo kot večina prej opravljenih študij. Analize so pokazale, da so bile orientacije funkcionalne pretežno ali izključno v smeri vzhod-zahod in da se nanašajo povečini na Sončeva vzhajališča in zahajališča na določene datume, nekatere pa verjetno na skrajne položaje Lune na horizontu. Poleg tega, da rezultati študije omogočajo bolj poglobljeno razumevanje idej, vpletenih v arhitekturno in urbano načrtovanje na območjih raziskave, obenem osvetljujejo splošne tendence v razvoju praks orientiranja ter skupne in razhajajoče se razvojne poti v posameznih regijah, s čimer prispevajo tudi k razumevanju procesov kulturne interakcije v zgodovini Mezoamerike.
COBISS.SI-ID: 280983552