Prispevek se ukvarja z učinkom načina anketiranja, merjenega z eksperimentom, v okviru katerega primerjamo podatke iz anketnega vprašalnika na papirju in računalniško podprtega vprašalnika o pripravljenosti nakupa (WTB – willingness to buy) in pripravljenosti plačila (WTP – willingnes to pay) za dva izdelka organske pridelave. V anketi, ki je potekala v laboratorijskem okolju na univerzi, je sodelovalo 110 univerzitetnih študentov, razdeljenih v dve eksperimentalni skupini. Eksperimentalni načrt je omogočal preučitev merske variance, kot jo lahko pripišemo načinu izpolnjevanja vprašalnika (t.j. učinek načina anketiranja, angl. mode effect) ter predstavitvi izdelkov (t.j. učinek dražljaja, angl. stimulus effect). Vprašalnika sta bila skoraj enaka; papirnata različica je vključevala predstavitev 750ml paketa organskega pomarančnega soka in 500g paketa organskih špagetov, medtem ko je računalniška različica vključevala video projekcijo s predstavitvijo teh dveh izdelkov. Vsebinski rezultati kažejo, da so potencialni kupci bolj pripravljeni kupiti pomarančni sok, če jim je bil ta predstavljen v živo, kot če so si ogledali video, vključen v računalniški vprašalnik, medtem ko so bile zgolj ženske pripravljene plačati več za pomarančni sok, če je bil ta predstavljen v živo. Pri špagetih razlike ni bilo. Za razliko od predhodnih študij so anketiranci na odprta vprašanja odgovorili z manj besedami v računalniški kot v papirnati različici. Študija kaže tudi, da uporaba video predstavitve kot nadomestek za fizično predstavitev pri meritvah WTB in WTP za raziskavo preferenc potrošnikov potrebuje dodatno testiranje in vrednotenje, saj je možno, da se anketiranci na ta dva dražljaja odzovejo tudi drugače.
COBISS.SI-ID: 35269469
Z zmanjševanjem razlik po starosti pri uporabi mobilnih telefonov in pospešenim staranjem prebivalstva so starejši odrasli vedno bolj zaželena ciljna skupina za ponudnike mobilnih telefonov. Čeprav obstaja izčrpna literatura, ki se ukvarja z uporabo mobilnih telefonov med starejšimi odraslimi, je študij o segmentaciji te skupine potrošnikov sorazmerno malo ali pa imajo pomembne vsebinske omejitve. Izhajajoč iz modela segmentacije, ki temelji na koristih in vedenju, tukajšnja študija predstavlja model segmentacije starejših odraslih na trgu mobilnih telefonov, ki vključuje širok nabor različnih vedenjskih in stališčnih spremenljivk o potrošnikih, ki so pomembne za razumevanje vzorcev (ne-)uporabe mobilnih telefonov tako med uporabniki navadnih in pametnih mobilnih telefonov kot tudi med neuporabniki mobilnih telefonov. Model temelji na hibridnem pristopu z dvostopenjsko analizo razvrščanja v skupine na podatkih, zbranih v letu 2015 s telefonsko anketo na reprezentativnem vzorcu (n = 1.581) odraslih, starih 55 let ali več v Sloveniji. Rezultati analiz so pokazali dve enolično definirani skupini znotraj vsakega od petih a priori določenih segmentov – torej skupaj 10 različnih skupin. Rezultati razkrivajo, da starejši odrasli še vedno raje uporabljajo navadne mobilne telefone. Kljub temu je trg mobilnih telefonov postal zelo raznolik, saj ga sestavljajo skupine starejših odraslih z značilnimi vzorci uporabe navadnih in pametnih telefonov, ki so povezani z različnimi socialno-demografskimi in življenjskimi profili. Ker mnogi od teh profilov postavljajo pod vprašaj razumevanje starejših odraslih kot "osnovnih" uporabnikov mobilnih telefonov, tukajšnje ugotovitve predstavljajo trdno izhodišče za raziskovalce in tržnike, da v prihodnosti še bolj poglobljeno raziščejo potrebe starejših odraslih, ki so povezane z napredno uporabo pametnih telefonov in mobilnega interneta.
COBISS.SI-ID: 35275869
Raziskovanje digitalnih neenakosti se je oddaljilo od binarnega razumevanja neenakosti v smislu uporabe in neuporabe interneta ter se usmerilo v preučevaje gradacij v uporabi interneta. Pomanjkljivost obstoječih študij je, da večinoma med sabo primerjajo le kategorije uporabnikov. Poleg tega je pri raziskovanju digitalnih neenakosti spregledana vloga posameznikovega odnosa do tehnologij. Članek naslavlja te pomanjkljivosti s sistematično analizo dejavnikov, ki razločujejo internet uporabnike z nizko stopnjo rabe od neuporabnikov, uporabnikov s srednjo stopnjo rabe ter uporabnikov z visoko stopnjo rabe. Poleg socio-ekonomskih dejavnikov, preučuje tudi odnos do tehnologij. Rezultati multinomialne regresije kažejo, da posameznikov odnos do tehnologij igra vsaj tako veliko vlogo kot socio-ekonomski dejavniki pri napovedovanju specifičnih kategorij (ne-)uporabe. Posameznikov pozitiven odnos do tehnologij in interneta je ključen dejavnik pri posvajanju internetne tehnologije. Raziskave digitalnih neenakosti morajo za celostno razumevanje poleg tradicionalnih socio-ekonomskih dejavnikov vključevati tudi druge dejavnike.
COBISS.SI-ID: 33884509
Avtorja se v preglednem članku, ki je objavljen v učbeniku s področja metodologije internetnega raziskovanja in je izšel pri ugledni mednarodni založbi Sage, osredotočata na širitev uporabe spletnih anket ter na metodološka vprašanja, ki se pojavljajo v povezavi s tem. Najprej predstavita splošen kontekst računalniško podprtega zbiranja anketnih podatkov (CASIC), nato pa se osredotočita na tehnološke vidike in potenciale spletnih anket. Sicer pa avtorja kot glavna metodološka vprašanja navajata vzorčenje, vabila k internetnim anketam, problem neodgovorov, oblikovanje vprašalnikov, urejanje podatkov ter sklepanje iz vzorca na populacijo. Pozornost je namenjena tudi stroškom in upravljanju spletnih anket, uporabi spletnih anket v kombinaciji z drugimi načini anketiranja ter drugimi, tudi kvalitativnimi metodami zbiranja podatkov, ter etiki, priporočilom in standardom na tem področju. Ob koncu prispevka so predstavljene še trenutne in prihajajoče aplikacije, tehnološki trendi in raziskovalni izzivi. Prispevek avtorja zaključita z ugotovitvijo, da so spletne ankete verjetno trenutno najbolj revolucionarna inovacija na področju anketnega raziskovanja.
COBISS.SI-ID: 34558813
Teoretično ozadje: Internacionalizacija praktičnega usposabljanja na zdravstvenih in socialnih študijskih programih predstavlja pomemben vidik visokošolskega izobraževanja. Ne glede na to, pa kompetence mentorjev na praksi ter visokošolskih učiteljev za vodenje kulturno raznolikih študentov, med evropskimi državami močno variirajo. Večina izmed njih nima zadostnega usposabljanja za vodenje tujih študentov. Cilj: Namen študije je bil proučiti dejavnike, ki prispevajo k boljši učinkovitosti mednarodne izmenjave z namenom usposabljanja na področju zdravstva in socialnega dela. Dizajn: Uporabljena je bila kvalitativna opisna študija primera. Vzorec: Priložnostni vzorec je vključeval 14 mentorjev, 15 visokošolskih učiteljev in 14 študentov z mednarodnimi izkušnjami iz šestih visokošolskih institucij, ki so del Bolonjskega procesa. Te visokošolske institucije so izhajale iz petih držav: Finske (2x), Hrvaške, Estonije, Nizozemske, Slovenije. Metode: Podatki so bili zbrani s šestimi fokusnimi skupinami, Uporabljen je bil pol-strukturiran vprašalnik, oblikovan na podlagi pregleda literature. Vsaka visokošolska institucija je izvedla eno fokusno skupino, ki je bila posneta, transkribirana in analizirana z uporabo tematske analize. Rezultati: Udeleženci so podali več predlogov za izboljšanje izkušnje mentorjev in študentov na praktičnem usposabljanju (npr. klinični praksi). Večina predlogov je bila vezana na mentoriranje študentov pri praktičnem usposabljanju. Prepoznane so bile tri ključne teme: ‘odnos do internacionalizacije praktičnega usposabljanja’, ‘dejavniki ki so povezani z izkušnjo praktičnega usposabljanja’, in ‘uporabljene pedagoške metode in dostopnost strukturne podpore internacionalizaciji’. Zaključki: Raziskava je opozorila na potrebo po izboljšanju multikulturnih znanj in spretnosti mentorjev ter visokošolskih učiteljev. Ugotovitve nudijo praktične usmeritve za izboljšanje mednarodnih izmenjav z namenom usposabljanja na področju zdravstva in socialnega dela.
COBISS.SI-ID: 1024179246