Študija se ukvarja z večopravilnostjo anketirancev (VA) v spletnih anketah. O njej govorimo, ko se anketiranec med izpolnjevanjem spletnega vprašalnika osredotoča tudi na druge aktivnosti. Konceptualni okvir temelji na obstoječi literaturi o večopravilnosti, pri čemer so združena spoznanja iz kognitivne psihologije in anketne metodologije. V študiji je uporabljen izvirni pristop za merjenje VA v spletnih anketah, ki vključuje inovativno uporabo različnih vrst parapodatkov. Slednji predstavljajo ne-reaktivne elektronske sledi, zbrane med izpolnjevanjem spletnega vprašalnika. Kot indikator VA je poleg časa, ki ga je anketiranec porabil za odgovore na eni strani vprašalnika, opredeljena tudi spremenljivka, ki meri dogodke, ko je anketiranec najprej zapustil in se kasneje vrnil v okno spletnega brskalnika z anketnim vprašalnikom (npr. za klepet, elektronsko pošto, brskanje). Pristop je bil empirično testiran v spletni anketi, ki je pokazala, da je bilo med izpolnjevanjem vprašalnika 60% anketirancev vsaj enkrat vključenih v večopravilnost. Hkrati so rezultati nakazali, da je neodgovor postavke kot indikator kakovosti anketirančevih odgovorov povezan z VA, medtem ko tega ni mogoče trditi za nerazlikovanje. Čeprav študija potrjuje, da parapodatki predstavljajo smiseln način merjenja VA in jih lahko (v prilagojeni obliki) uporabimo tudi pri merjenju drugih vrst večopravilnosti, je potrebno nadaljnje raziskovanje zbiranja ne-reaktivnih podatkov za preučevanje medijske večopravilnosti.
COBISS.SI-ID: 33672285
Pri preučevanju spletnih skupnosti in v metodologiji spletnega anketiranja je znanega malo o tem, kako je mogoče elemente e-poštnih vabil k spletnim anketam s seznami uporabiti za doseganje višje stopnje odgovora. Tukajšnja študija je zato proučevala, ali poudarjanje avtoritete, prošnje za pomoč in občutka pripadnosti skupnosti v e-poštnih vabilih zvišuje stopnjo odgovora članov spletne skupnosti v spletnih anketah. Izhajajoč iz anketne metodologije in nedavnih raziskav spletnih skupnosti je študija testirala tudi hipotezo o odnosu med aktivnostjo članov v spletni skupnosti in stopnjo odgovora anketirancev. Analiza kontroliranega eksperimenta na enostavnem slučajnem vzorcu 2500 članov največje slovenske spletne zdravstvene skupnosti je pokazala, da prošnja za pomoč zvišuje stopnjo odgovora anketirancev. Rezultati tudi potrjujejo hipotezi, da je aktivnost članov v spletni skupnosti, ki se nanaša na pogostost njihovih obiskov spletne skupnosti in številom njihovih objav v njej, pozitivno povezana s stopnjo odgovora anketirancev. Ker študija obenem nakazuje, da vključevanje kombinacij več kot enega elementa v e-poštnih vabil vedno ne izboljša stopnje odgovora anketirancev, se nakazuje potreba po nadaljnjem raziskovanju pristopov in praks na tem področju spletnega anketiranja.
COBISS.SI-ID: 33758045
Četudi se je število starejših, ki uporabljajo mobilni in stacionarni telefon, v zadnjih letih povečalo, ni veliko študij, ki bi preučevale, kako starejši uporabljajo in potencialno kombinirajo uporabo omenjenih tehnologij pri komuniciranju s člani njihovih omrežij socialne opore. Študija preučuje, kako je pri starejših sestava omrežij druženja povezana s pogostostjo njihovega komuniciranja prek stacionarnega in mobilnega telefona s člani teh omrežij. Prav tako študija, poleg komunikacije prek telefona, preučuje osebno komunikacijo v teh omrežjih. Podatki v anketi so bili zbrani z merjenjem egocentričnih omrežij socialne opore na nacionalnem reprezentativnem vzorcu slovenskih upokojencev. Rezultati multiple regresijske analize so pokazali, da sestava omrežij druženja v večji meri napoveduje pogostost komuniciranja starejših s člani njihovih omrežij druženja prek stacionarnega, kot pa prek mobilnega telefona. Statistično neznačilna povezava med pogostostjo komuniciranja prek stacionarnega in mobilnega telefona kaže, da imata obe tehnologiji zelo verjetno različno vlogo pri vzdrževanju omrežij druženja pri starejših. Rezultati so nakazali tudi razliko med pomembnostjo kontrolnih spremenljivk za pogostost komuniciranja prek stacionarnega in mobilnega telefona, ki so povezane s socio-demografskimi značilnostmi starejših. Medtem ko so starost, izobrazba in dejstvo, da starejši živijo sami, značilno povezani s pogostostjo komuniciranja prek mobilnega telefona s člani omrežij druženja, med značilne dejavnike komuniciranja prek stacionarnega telefona sodita spremenljivki spol in prisotnost zdravstvenih težav.
COBISS.SI-ID: 33921629
Poglavje v zborniku o anketni metodologiji, ki ga je izdala ena izmed vodilnih znanstvenih založb, ponuja celosten pregled razlik med načini anketiranja in njihovih implikacij. Povzema prednosti in slabosti najpogosteje uporabljenih načinov anketiranja ter predstavlja različne pristope h kombiniranju načinov anketiranja v različnih fazah anketnega projekta. Poglavje se primarno osredotoča na elaboracijo potencialnih vplivov različnih načinov anketiranja in njihovih kombinacij na kakovost anketnih podatkov. V ta namen predstavlja novo tipologijo za razlikovanje načinov anketiranja po njihovih inherentnih značilnosti, pri čemer pa upošteva tudi specifične pristope k implementaciji ankete ter kontekstualne dejavnike zbiranja podatkov. Na tej osnovi kritično evalvira vpliv različnih načinov anketiranja na mersko kakovost in reprezentativnost anketnih podatkov ter podaja smernice za učinkovito uporabo kombiniranih načinov anketiranja.
COBISS.SI-ID: 34229853
Teorija vzorčenja je bila v osnovi razvita za verjetnostno vzorčenje, kjer imajo vse enote v populaciji znano in pozitivno verjetnost vključitve. Ta definicija vključuje randomizacijo, kjer so enote zbrane glede na njihovo verjetnost vključitve. Pri verjetnostnem vzorčenju je randomizacija uporabljena namesto samovoljne in namenske raziskovalčeve izbire vzorca, oziroma namesto različnih samo-selektivnih procesov anketirancev. V skladu s tem pojem ne-verjetnostno vzorčenje pomeni odsotnost verjetnostnega mehanizma vzorčenja. V prispevku se najprej osredotočimo na prakso ne-verjetnostnega vzorčenja. Nato predstavimo principe verjetnostnega vzorčenja in opazujemo njihovo približno uporabo v ne-verjetnostnem okviru ter diskutiramo o nekaterih drugih strategijah. Predstavimo tudi dva podrobna – in verjetno tudi najbolj izpostavljena – vidika ne-verjetnostnega vzorčenja: spletne panele in uteževanje. Na koncu povzamemo priporočila glede dilem o odločanju o verjetnostnem in ne-verjetnostnem vzorčenju ter podamo končne opombe.
COBISS.SI-ID: 34230109