Avtorji so izvedli meta-analizo 45 objavljenih in neobjavljenih eksperimentalnih primerjav med spletnimi in drugimi načini anketiranja. Izkazalo se je, da imajo spletne ankete v povprečju 11 % nižjo stopnjo odgovorov od drugih tipov anket, na kar sistematično vplivajo različni dejavniki: način rekrutiranje vzorca (razlika je pri članih panelov manjša, kot pri enkratnih anketirancih), način vabljenja k sodelovanju v spletni anketi (razlika je večja pri poštnih kot elektronskih povabilih) in število kontaktov (pri večjem številu kontaktov je razlika med stopnjami odgovorov različnih načinov anketiranja večja). Članek je objavljen v reviji SCI in ima 218 čistih citatov.
COBISS.SI-ID: 27042397
Knjiga, ki jo je izdala ena vodilnih založb znanstvene literature na svetu, vodi bralca skozi dvajset let razvoja metodologije spletnega anketiranja. Podaja praktične usmeritve za uporabo najnovejših pristopov k zbiranju visokokakovostnih anketnih podatkov in ponuja celosten pregled raziskovalnih izzivov. Sistematično in pronicljivo naslavlja vse ključne tematike metodologije spletnih anket, vključno s pripravo, oblikovanjem in preizkušanjem spletnih vprašalnikov, vabljenjem anketirancev, analizo podatkov in programskimi orodji za spletno anketiranje. Knjiga bralcu predstavi ključne koncepte in ugotovitve znanstvenih raziskav na tem področju, pri čemer se osredotoča na napake zaradi neodgovora, merske napake, obdelavo podatkov, uporabo parapodatkov in stroškovne vidike. Knjiga obravnava tudi največje obstoječe izzive na področju anketnega raziskovanja, kot so internetni paneli in mobilne spletne ankete.
COBISS.SI-ID: 33367389
Zaganjalniki na pametnih telefonih so bili predlagani kot sredstvo za povečanje uporabe pametnih telefonov in podpornih tehnologij med starejšimi osebami. Zaganjalniki so lahko oblikovani tako, da starejšim osebam olajšajo uporabo pametnih telefonov z obravnavanjem percepcijskih, kognitivnih in motoričnih sprememb, ki bi lahko ovirale njihovo zmožnost upravljanja pametnih telefonov. Vendar pa trenutno obstaja malo raziskav, ki analizirajo značilnosti in ovrednotijo uporabnost zaganjalnikov s prilagojenim uporabniškim vmesnikom za starejše osebe. Zatorej predstavljamo študijo, v kateri smo s pomočjo hevristične evalvacije primerjali niz komercialnih zaganjalnikov za pametne telefone s prilagojenim uporabniškim vmesnikom in podpornimi tehnologijami za starejše osebe. Rezultati so pokazali, da so v večini zaganjalnikov na voljo le osnovne funkcionalnosti (npr. klici, sporočila, stiki) in le ena podporna tehnologija (npr. klic v sili). Čeprav med njimi, z vidika uporabnosti, obstajajo velike razlike, poročamo tudi o omejeni ustreznosti uporabniških vmesnikov zaganjalnikov za naslavljanje potreb in zmožnosti starejših oseb. Ugotovljene so bile zlasti težave z uporabnostjo, povezane z vsebino in zaznavanjem, ki omejujejo zmožnost starejših oseb za reševanje napak, kot tudi vizualni, zvočni in haptični dostop do informacij, ki jih zagotavlja uporabniški vmesnik. Zanimivo je, da so imeli zaganjalniki z večjim naborom funkcionalnosti in podpornih tehnologij v povprečju manj težav z uporabnostjo. Ta ugotovitev nakazuje, da zmanjševanje števila funkcionalnosti ne predstavlja nujno ustrezne rešitve za povečanje uporabnosti zaganjalnika. Namesto tega je potrebnega več razvoja, temelječega na raziskavah, v katerem morajo biti bolj upoštevana priporočila za starejšim prijazno oblikovanje uporabniških vmesnikov na pametnih telefonih.
COBISS.SI-ID: 35265885
Smernice za oblikovanje in kontrolni seznami so lahko uporaben pripomoček pri razvoju in vrednotenju oblike uporabniškega vmesnika mobilnega telefona za starejše osebe. Študija preučuje dimenzije uporabnosti oblike mobilnih telefonov za starejše osebe ter z njimi povezane spremembe v kontekstu časa in tipa naprave (navadni ali pametni mobilni telefoni). Izvedeno je bilo ekspertno kodiranje osmih smernic in kontrolnih seznamov za oblikovanje mobilnih telefonov za starejše osebe, ki so nastali med letoma 2006 in 2014. Rezultati ekspertnega kodiranja kažejo, da se smernice oblikovanja in kontrolni seznami najpogosteje osredotočajo na dejavnike, povezane z vidnim in tipnim zaznavanjem (npr. visok kontrast, vrsta tipk in velikost tipk), medtem ko redko naslavljajo različne elemente besedilnega vmesnika (npr. enostavnost vnosa besedila, povratna informacija tipk in vrsta pisave). Skozi čas so smernice oblikovanja in kontrolni seznami postali bolj kompleksni v smislu povprečnega števila vključenih kategorij in dimenzij uporabnosti. V splošnem se smernice za pametne telefone bolj osredotočajo na zaslon, zaslon na dotik, besedilo in dejavnike, povezane z zunanjostjo naprave, medtem ko smernice za navadne mobilne telefone poudarjajo uporabnost tipkovnice in menijev. Poleg potencialnih dimenzij uporabnosti, ki jih je mogoče razširiti v smernice, študija poudarja tudi potrebo po napredku na konceptualnem in empiričnem področju preučevanja ergonomije in dimenzij uporabnosti drugih mobilnih naprav z majhnimi zasloni, kot so tablični računalniki in nosljive naprave, ki se jih uporablja na področju tele-oskrbe in tele-zdravja za spremljanje dnevnih aktivnosti in merjenje vitalnih znakov.
COBISS.SI-ID: 35061597
Študija se ukvarja z večopravilnostjo anketirancev (VA) v spletnih anketah. O njej govorimo, ko se anketiranec med izpolnjevanjem spletnega vprašalnika osredotoča tudi na druge aktivnosti. Konceptualni okvir temelji na obstoječi literaturi o večopravilnosti, pri čemer so združena spoznanja iz kognitivne psihologije in anketne metodologije. V študiji je uporabljen izvirni pristop za merjenje VA v spletnih anketah, ki vključuje inovativno uporabo različnih vrst parapodatkov. Slednji predstavljajo ne-reaktivne elektronske sledi, zbrane med izpolnjevanjem spletnega vprašalnika. Kot indikator VA je poleg časa, ki ga je anketiranec porabil za odgovore na eni strani vprašalnika, opredeljena tudi spremenljivka, ki meri dogodke, ko je anketiranec najprej zapustil in se kasneje vrnil v okno spletnega brskalnika z anketnim vprašalnikom (npr. za klepet, elektronsko pošto, brskanje). Pristop je bil empirično testiran v spletni anketi, ki je pokazala, da je bilo med izpolnjevanjem vprašalnika 60% anketirancev vsaj enkrat vključenih v večopravilnost. Hkrati so rezultati nakazali, da je postavka neodgovor kot indikator kakovosti anketirančevih odgovorov povezan z VA, medtem ko tega ni mogoče trditi za nerazlikovanje. Čeprav študija potrjuje, da parapodatki predstavljajo smiseln način merjenja VA in jih lahko (v prilagojeni obliki) uporabimo tudi pri merjenju drugih vrst večopravilnosti, je potrebno nadaljnje raziskovanje zbiranja ne-reaktivnih podatkov za preučevanje medijske večopravilnosti.
COBISS.SI-ID: 33672285
Pri preučevanju spletnih skupnosti in v metodologiji spletnega anketiranja je znanega malo o tem, kako je mogoče elemente e-poštnih vabil k spletnim anketam s seznami uporabiti za doseganje višje stopnje odgovora. Tukajšnja študija je zato proučevala, ali poudarjanje avtoritete, prošnje za pomoč in občutka pripadnosti skupnosti v e-poštnih vabilih zvišuje stopnjo odgovora članov spletne skupnosti v spletnih anketah. Izhajajoč iz anketne metodologije in nedavnih raziskav spletnih skupnosti je študija testirala tudi hipotezo o odnosu med aktivnostjo članov v spletni skupnosti in stopnjo odgovora anketirancev. Analiza kontroliranega eksperimenta na enostavnem slučajnem vzorcu 2500 članov največje slovenske spletne zdravstvene skupnosti je pokazala, da prošnja za pomoč zvišuje stopnjo odgovora anketirancev. Rezultati tudi potrjujejo hipotezi, da je aktivnost članov v spletni skupnosti, ki se nanaša na pogostost njihovih obiskov spletne skupnosti in številom njihovih objav v njej, pozitivno povezana s stopnjo odgovora anketirancev. Ker študija obenem pokaže, da vključevanje kombinacij več kot enega elementa v e-poštnih vabilih vedno ne izboljša stopnje odgovora anketirancev, se nakazuje potreba po nadaljnjem raziskovanju pristopov in praks na tem področju spletnega anketiranja.
COBISS.SI-ID: 33758045
Natančen vpogled v nastajajoče informacijske družbe ni bistvenega pomena le za razumevanje učinkov informacijskih in komunikacijskih tehnologij na družbo, ampak tudi z vidika opolnomočenja deležnikov, da se lahko hitro in ustrezno odzovejo na izzive, ki jih omenjeni procesi prinašajo. Med bolj aktualnimi izzivi, ki potrebujejo še posebno analitično preciznost, je digitalni razkorak, ki ga zaradi svoje zapletene narave težko empirično opredelimo. Slednji je podvržen pavšalnim razlagam in nemalokrat so razlage prikrojene drugim ciljem. Kot odgovor na omenjene izzive v članku predstavimo metodologijo, ki integrira in nadgrajuje analizo sprememb glede na absolutno in relativno razliko ter časovno distanco v posplošljiv večrazsežni pristop. S to metodologijo zainteresirana javnost lahko pridobi intuitivno prepričljiv in metodološko sprejemljiv instrument, ki lahko okrepi zaupanje v študije digitalnega razkoraka. Pristop je predstavljen na primeru evalvacije razkoraka v penetraciji interneta med Slovenijo in Dansko, ki pogosto služi kot merilo uspešnosti pri oblikovanju politik v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 32683613
Članek obravnava vzorce družbenih rab medosebnih komunikacijskih tehnologij, ki so prisotni v današnjem kompleksnemu medijskem okolju, kjer lahko ljudje sočasno vzpostavljajo in vzdržujejo medosebne stike prek različnih komunikacijskih tehnologij. Avtorji v članku uvodoma ponujajo celovit pregled t.i. primerjalnih študij o uporabi medosebnih komunikacijskih tehnologij, ki so nastale v okviru teorije uporab in zadovoljitev. Ob tem izpostavljajo tezo, da je omenjeni pristop učinkovit pri iskanju odgovorov na vprašanja o uporabniških preferencah glede izbranih komunikacijskih tehnologij, hkrati pa ni najustreznejši za analizo vzorcev dejanskih rab medosebnih komunikacijskih tehnologij. Za razliko od študij, temelječih na teoriji uporab in zadovoljitev, ki oblikujejo različne tipologije motivov uporabe tehnologij na psiholoških teorijah motivacije in potreb, avtorji v članku predlagajo, da veljavna konceptualizacija dejanskih družbenih rab tehnologij za medosebno komuniciranje lahko izhaja iz teorije družbenega delovanja. Slednja namreč omogoča opredelitev splošnih vzorcev družbenih rab tehnologij za medosebno komuniciranje. Upoštevajoč nedavne izsledke raziskav, ki so nastale v okviru teorije uporab in zadovoljitev, zato avtorji razumejo družbene rabe tehnologij kot družbeno delovanje, pri čemer v svojem razumevanju le-tega izhajajo iz Habermasove teorije družbenega delovanja. Omenjena teorija namreč ponuja izhodišče za opredelitev tipologije družbenih rab komunikacijskih tehnologij, ki omogoča splošno in celovito teoretsko, obenem pa tudi veljavno in zanesljivo empirično analizo. Na osnovi anketnih podatkov, zbranih na reprezentativnem vzorcu prebivalcev Slovenije, avtorji s pomočjo naprednih multivariatnih statističnih metod analizirajo uporabo petih komunikacijskih tehnologij (mobilni telefon, kratka besedilna sporočila, fiksni telefon, osebni stik in internet) za štiri družbene rabe, in sicer informacijsko-kooperativno, strateško, odnosno in ekspresivno.
COBISS.SI-ID: 30475613
Namen prispevka je analizirati vpliv nedavne (2008-) gospodarske krize na porabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). Empirične ugotovitve so podane znotraj širšega teoretičnega okvira tehnoloških trendov / difuzij in ekonomskih ciklov. Najprej je v prispevku predstavljena teorija difuzij inovacij in teorija ekonomskih ciklov. Nato je predstavljena analiza podatkov iz uradnih statistik, mednarodnih agencij in raziskovalnih podjetij. Nazadnje pa so povzete empirične ugotovitve v teoretičnih kontekstih. Na splošno krize vedno zmanjšujejo porabo in s tem tudi porabo IKT. Vendar je nedavna kriza selektivno vplivala na trg IKT in ga prizadela manj kot druge sektorje. Poleg tega empirične ugotovitve kažejo, da smo po desetletjih hitre širitve IKT (1971-2000) zdaj v obdobju počasnejše sektorske rasti, kar je v skladu s teorijami super ciklov, čeprav avtorji predlagajo tudi alternativna pojasnila. Vpliv gospodarske krize na trg IKT je močno odvisen od gospodarskih razmer in razvoja države. Kljub temu so se med najnovejšo (2008-) gospodarsko krizo okrepili nekateri segmenti IKT, ki omogočajo prihranke pri stroških, večjo produktivnost in učinkovitost, kar prav tako določa smernice za nadaljnje preoblikovanje IKT. Kljub običajno zmanjšanemu proračunu v času krize morajo managerji večjo pozornost nameniti novim / alternativnim rešitvam IKT (npr. virtualizaciji, zunanjim izvajalcem, računalništvu v oblaku) in znižati cene izdelkov in storitev IKT za povečanje konkurenčnosti. Kriza je torej lahko priložnost za ponovno preučitev prispevka IKT k produktivnosti, učinkovitosti delovnega procesa in uvedbi novih metod za boljše izkoriščanje kapitala IKT.
COBISS.SI-ID: 15384373
Raziskovanje digitalnih neenakosti se je oddaljilo od binarnega razumevanja neenakosti v smislu uporabe in neuporabe interneta ter se usmerilo v preučevaje gradacij v uporabi interneta. Pomanjkljivost obstoječih študij je, da večinoma med sabo primerjajo le kategorije uporabnikov. Poleg tega je pri raziskovanju digitalnih neenakosti spregledana vloga posameznikovega odnosa do tehnologij. Članek naslavlja te pomanjkljivosti s sistematično analizo dejavnikov, ki razločujejo uporabnike interneta z nizko stopnjo rabe od neuporabnikov, uporabnikov s srednjo stopnjo rabe ter uporabnikov z visoko stopnjo rabe. Poleg socio-ekonomskih dejavnikov članek preučuje tudi odnos do tehnologij. Rezultati multinominalne regresije kažejo, da posameznikov odnos do tehnologij igra vsaj tako veliko vlogo kot socio-ekonomski dejavniki pri napovedovanju specifičnih kategorij (ne-)uporabe. Posameznikov pozitiven odnos do tehnologij in interneta je ključen dejavnik pri posvajanju internetne tehnologije. Raziskave digitalnih neenakosti morajo za celostno razumevanje poleg tradicionalnih socio-ekonomskih dejavnikov vključevati tudi druge dejavnike.
COBISS.SI-ID: 33884509