V raziskavi smo primerjali občutljivost za antibiotike ter genetsko raznolikost izolatov S. aureus povezanih z okužbami mehkih tkiv in kože ter izolatov osamljenih pri zdravih nosilcih iz osrednjeslovenske regije. Prospektivno smo s testiranjem 461 bolnikov z okužbo mehkih tkiv in kože ter 451 zdravih nosilcev zbrali 274 izolatov S. aureus. V obeh skupinah izolatov smo ugotovili veliko genetsko raznolikost glede na klonalne komplekse in spa-tipe. Prevladujoči klon med izolati, ki povzročajo okužbe mehkih tkiv in kože je bil Panton–Valentine levkocidin gene pozitiven CC121, medtem ko je bil med izolati zdravih nosilcev prevladujoč klon CC45 s širokim razponom genov za toksine. Prevladujoči spa-tip v obeh skupinah je bil t091. Pvl je bil pogosteje prisoten pri izolatih, ki povzročajo okužbo mehkih tkiv in kože, medtem ko je bil stafilokokni eksotoksin C pogostejši pri izolatih zdravih nosilcev. MRSA v našem okolju izjemno redko povzroča okužbe mehkih tkiv in kože.
COBISS.SI-ID: 32457177
V tej retrospektivni študiji smo z uporabo PCR v realnem času ugotavljaji pojavnost bakterije Mycoplasma pneumoniae pri bolnikih z vnetjem zgornjih ali spodnjih dihal, ki so bivali v osrednji regiji Slovenije med januarjem 2006 in decembrom 2014. Dodatno smo uporabili še kultivacijo bakterije in s pirosekvenciranjem izolate tipizirali in ugotavljali njihovo odpornost proti makrolidom. Okužbo z M. pneumoniae smo dokazali pri 1255 (13%) od 9.431 testiranih hospitaliziranih in ambulantno obravnavanih bolnikov z vnetjem dihal Glede na starostno skupino je bilo 19% (947/5092) okuženih otrok mlajših od 17 let in 7% (308/4339) odraslih. Največ okužb z M. pneumoniae smo opazili v letih 2010 in 2014, in sicer 18% (218/1237) oziroma 25% (721/2844), kar nakazuje na epidemično obdobje. Od skupno 1.255 PCR pozitivnih vzorcev, smo M. pneumoniae uspešno izolirali iz 783-ih. Od teh je bilo 40% (312/783) M. pneumoniae P1 tip II in 60% P1 tip I. Ugotovili smo še, da je bil v letu 2010 prevladujoči P1 tip M. pneumoniae, tip II (82% izolatov; 81/99), medtem ko v je letu 2014 prevladoval P1 tip I (75%; 384/510), kar nakazuje na izmenjavo prevladujočih genotipov. Le pri 1% izolatov (7/783) smo v genu 23S rRNA dokazali mutacijo A2063G, ki je povezana z odpornostjo seva proti makrolidom. To nakazuje, da je pojavljanje odpornih sevov proti makrolidom v našem prostoru še sporadično.
COBISS.SI-ID: 32184281
Sestava organskega prahu je zelo kompleksna in vključuje delce mikrobnega, živalskega in rastlinskega izvora. Številne okoljske izpostavitvene študije kažejo na povezavo med komponentami iz celične stene mikrobov v organskem prahu in različnimi respiratornimi simptomi in boleznimi. Namen naše študije je bil proučiti in vitro učinke sočasne izpostavitve komponentam iz celične stene gliv (KCSG) in bakterijskemu lipopolisaharidu (LPS) na vnetne imunske odzive mononuklearnih celic iz periferne krvi (PBMC) bolnikov s pljučno sarkoidozo. PBMC od 22 bolnikov s pljučno sarkoidozo in od 20 zdravih oseb smo izolirali in jih spodbujali in vitro s KCSG (topnim in netopnim (1→3)-β-D-glukanom, cimosanom in hitosanom). Koncentracijo citokinov smo merili s testom ELISA, izražanje mRNA dektina-1, tollu-podobnega receptorja 2 (TLR2), TLR4 in manoznega receptorja (MR) pa smo analizirali z RT-PCR v realnem času. Bolniki s sarkoidozo so imeli po sočasnem in vitro spodbujanju PBMC s KCSG in LPS značilno povečano izločanje vnetnih citokinov tumor nekrotizirajočega faktorja-alpha (TNF-α), interlevkina-6 (IL-6), IL-10 in IL-12 (1,7-krat, 2,0-krat 2,2-krat in 2,8-krat; vsi p(0.05). Ugotovili smo, da so imele PBMC od bolnikov s sarkoidozo v mediju povečano izražanje dektina-1, TLR2, TLR4 in MR (6-krat, 11-krat, 18-krat in 4-krat). Poleg tega smo ugotovili zmanjšano izražanje dektina-1, TLR2 in TLR4 po spodbujanju s KCSG in/ali z LPS, čeprav je bilo zmanjšanje pri bolnikih značilno manjše kot pri zdravih osebah. Na koncu smo ugotovili, da je sočasno spodbujanje PBMC bolnikov s sarkoidozo s KCSG in LPS povzročilo šibkejše zmanjšanje izražanje receptorjev dektina-1, TLR2 in TLR4, kar bi lahko povečalo občutljivost PBMC in vodilo do prekomernih vnetnih citokinskih odzivov in povzročilo nastanek ali napredovanje pljučne sarkoidoze.
COBISS.SI-ID: 32843225
Zaenkrat je znanje o virusnih okužbah dihal pri stanovalcih domov starejših občanov (DSO) in njihovih negovalcih omejeno. Namen naše prospektivne raziskave, ki smo jo izvedli v slovenskem srednje velikem DSO, je bil oceniti in primerjati pojavnost akutnih okužb dihal (AOD) pri stanovalcih in negovalcih, opredeliti vpletene viruse in jih povezati s kliničnimi manifestacijami AOD. V raziskavo smo vključili 90 stanovalcev DSO in 42 negovalcev, ki smo jim bris nosno-žrelnega predela odvzeli ob začetku (decembra 2011) in koncu raziskave (maja 2012) ter dodatno ob vsakem pojavu AOD. Vse zbrane brise smo testirali na prisotnost 15 različnih respiratornih virusov. Tedenska pojavnost AOD je bila primerljiva pri stanovalcih in negovalcih, kljub temu pa je bila nekoliko višja pri negovalcih v primerjavi s stanovalci (5,9 v primerjavi s 3,8/1.000 oseb; p = 0,03) in 2,5 krat višja (95% interval zaupanja (IZ): 1,36-4,72) pri stanovalcih z demenco v primerjavi s stanovalci brez demence. Medtem, ko so bile pri negovalcih pogostejše okužbe zgornjih dihal, so pri stanovalcih prevladovale okužbe spodnjih dihal. Prisotnost respiratornih virusov smo dokazali pri 55/100 primerov AOD. Pri stanovalcih smo najpogosteje dokazali virus influence A, respiratorni sincicijski virus in človeški metapnevmovirus, medtem, ko je pri negovalcih prevladoval virus influence A. Osemintrideset primerov AOD (30/56 pri stanovalcih in 8/44 pri negovalcih) smo uvrstili v enega izmed izbruhov posameznih virusnih okužb (človeškega metapneumovirusa, virusa influence A in respiratornega sincicijskega virusa). V primerjavi z negovalci, smo pri stanovalcih DSO dokazali višje tveganje za virusne okužbe med posameznimi izbruhi okužb (OR = 7,4, 95% IZ: 1.73-31.48, p (0,01). Na podlagi naših rezultatov smo zaključili, da so AOD v DSO pogoste in, da v večini primerov lahko dokažemo prisotnost respiratornih virusov. Ker se je večina AOD pri stanovalcih DSO pojavila med obdobji izbruhov, bi jih s primernimi preventivnimi ukrepi najverjetneje lahko preprečili.
COBISS.SI-ID: 32921817
V Južni in Srednji Ameriki ter na Karibih se je v letu 2015 pojavila obsežna epidemija virusa Zika. Najbolj zaskrbljujoči so bili podatki o porastu števila prirojene nepravilnosti, kot je mikrocefalija pri novorojenčkih, ki se rodijo okuženim materam. Raziskava temelji na primeru nosečnice, pri kateri se je med bivanjem v Braziliji ob koncu prvega trimesečja nosečnosti pojavila vročinska bolezen z izpuščajem. Ker smo z ultrazvočno preiskavo v 32. tednu nosečnosti ugotovili zastoj rasti ploda, mikrocefalijo in poapnitve v možganih, je mati zaprosila za prekinitev nosečnosti. Avtopsija ploda je potrdila hudo okvaro možganov in odsotnost možganskih vijug. V vzorcih možganskega tkiva smo ugotovili visoko koncentracijo virusa Zika in potrdili odsotnost drugih možnih povzročiteljev. Z elektronsko mikroskopijo smo v možganih odkrili tudi virusom podobne delce z značilnostmi flavivirusov ter določili nukleotidno zaporedje celotnega genoma virusa Zika. Rezultati naše raziskave pomenijo prvi prepričljiv dokaz, da so prirojene okvare osrednjega živčevja (mikrocefalija) povezane z okužbo z virusom Zika v nosečnosti, posledica razmnoževanja virusa v možganih ploda.
COBISS.SI-ID: 32488409