P2-0098 — Letno poročilo 2016
1.
Koncept modela ekosistema za preoblikovanje v trajnostne energetske sisteme

Trajnostni razvoj zahteva zmanjšanje porabe energije in preprečitev škodljivih vplivov na okolje. V zadnjih letih je bilo veliko raziskav osredotočenih na načrtovanje energetskih sistemov, ki bi posnemali naravne procese. Tak način lahko obravnavamo kot podporo preoblikovanju do trajnostnih energetskih sistemov. Prvi korak pri oblikovanju tovrstnih energetskih sistemov je razvoj modela za opis trenutnega stanja. Razvit je bil model ekosistema, ki združuje module analize, optimizacije in simulacije. Običajno uporabljeni modeli za energetske sisteme dobro napovedujejo splošno energetsko dinamiko, vendar so neustrezni, ko gre za opisovanje ali napovedovanje kompleksnih dogajanj v energetskih sistemih, kjer je veliko število parametrov, veliko končnih uporabnikov, potencialnih tehnologij, ocen različnih okoljskih vplivov in vrste virov. Z izvedbo modela ekosistema je omogočeno nadaljnje širjenje modela, ki posnema dinamiko naravnega sistema. Model ekosistema lahko postane uporabno orodje za razvoj trajnostnih energetskih sistemov in omogoča razvoj najbolj primernih in trajnostnih energetskih sistemov, ki temeljijo na lokalno razpoložljivih virih energije.

COBISS.SI-ID: 29437991
2.
Mera za uravnoteženo delovno obremenitev in njene ekstremne vrednosti

Vpeljali smo novo mero za uravnoteženo delovno obremenitev, določili njene ekstremne vrednosti in grafovske strukture pri katerih so te ekstremne vrednosti dosežene. Z namenom, da bi merili do katere mere je lahko delovna obremenitev enakomerno razporejena med vozlišča omrežja, smo vpeljali stopenjsko-uteženo mero za enakomerno delovno obremenitev na podlagi mere vmesnostne središčnosti. Cilj študije je bil določitev ekstremnih vrednosti vpeljane mere in grafovske strukture pri katerih so te mere dosežene. Dobljene rezultate smo statistično primerjali s standardnimi merami središčnosti.

COBISS.SI-ID: 28956967
3.
Hitro slikovno odkrivanje ovir iz brezpilotnih površinskih plovil

Zaznavanje ovir igra pomembno vlogo pri brezpilotnih površinskih plovilih. Plovila delujejo v različnih okoljih, kjer je ovira lahko plavajoči kos lesa, potapljač, pomol ali del obale, kar predstavlja velik izziv za stalno zaznavanje iz slik, posnetih s plovila. Članek obravnava problem sprotnega odkrivanja z omejeno, nenadzorovano segmentacijo. V ta namen je predlagan nov grafični model, ki nudi hitro in stalno oceno ovir iz video zapisa s plovila. Pristop ne zahteva računsko intenzivnih določanj značilk tekstur in teče v realnem času. Algoritem je testiran na novih, zahtevnih naborih podatkov za segmentacijo in odkrivanje ovir v morskem okolju, ki je največji tovrstni označeni nabor podatkov. Rezultati kažejo, da model prekaša sorodne pristope, obenem pa zahteva le del njihovega računskega napora.

COBISS.SI-ID: 1536310979
4.
Načrtovanje sinhronskih strojev s trajnimi magneti in aksialnim magnetnim pretokom z uporabo analitične metode in evolucijsko optimizacijo

Optimizacija oblikovanja sinhronskih strojev s trajnimi magneti in aksialnim magnetnim pretokom je izvedena z uporabo evolucijske optimizacije z genetskim algoritmom in analitičnim vrednotenjem. Na podlagi osmih spremenljivih parametrov geometrije, optimiramo pet kriterijskih funkcij, da določimo največjo gostoto navora in teže gostote navora, najmanjši obseg in težo trajnih magnetov na Newton-meter, in minimalno ceno naprave na Newton-meter. Na podlagi geometrijskih parametrov za minimalno ceno materiala na Newton-meter, je bil izdelan prototip. Optimizirane in analitično ovrednotene značilnosti strojev so potrjene z metodo končnih elementov (MKE) in meritvami prototipa. Evolucijska optimizacija z analitičnim vrednotenje kriterijskih funkcij bistveno skrajša računski čas, potreben za optimizacijo zasnove v primerjavi z MKE.

COBISS.SI-ID: 84086785
5.
Varnostni vidik načrtovanja testiranja in spremljevalni ukrepi

Ukvarjamo se s problemom varnosti sistemov z vgrajeno pomikalno testno linijo in analiziramo obstoječe rešitve. Obravnavamo možnost uporabe kriptiranja testnih podatkov in izpostavljamo težave izvajanja testnega protokola, ki nastanejo zaradi kriptiranja blokov podatkov. V nadaljevanju analiziramo varnostno razširitev standarda IEEE Std 1149.1 in podrobneje njen mehanizem zaklepanja vodila, ki onemogoča neavtoriziranim uporabnikom poseg v sistem preko testnega vodila med normalnim obratovanjem. Za možne scenarije napada smo izračunali verjetnost vdora v danem časovnem intervalu za različne dolžine registra ključavnice. Sedanje delo je usmerjeno k izboljšavi mehanizma zaklepanja in povečani varnosti, predvsem z vidika poenostavitve infrastrukture javnega ključa.

COBISS.SI-ID: 29573927