P2-0091 — Letno poročilo 2015
1.
Ali je nano-srebro v bioaktivnih hidroksi apatitnih kompozitih varno?

Raziskovali smo hipotezo, da je z uporabo stabilizacije srebra znotraj bioaktivnega kompozita na osnovi hidroksiapatita mogoče zagotoviti varno in učinkovito antibakterijsko delovanje. Raziskovali smo interakcije med nanokompozitom iz bioaktivnega, mineralnega hidroksiapatita (HAP) in antibakterijsko srebro (Ag) z bakterijskimi in človeškim celicam. Nanokompozit zagotavlja nadzorovano sproščanje Ag ionov; povzroča veliko škodo v bakterijskih celicah in je sposoben za močno bakteriostatično in baktericidno delovanje. Vendar pa mehanizem je neselektivni in ima enak učinek pri človeških osteosarkoma in fetalnih plučnih fibroblastih celic ter potrjeno močno toksičnost. Rezultati so privedli da zaključka, da materiale na osnovi srebra ni mogoče stabilizirati in jih treba zamenjati z bolj selektivno in manj strupeno tehnologijo.

COBISS.SI-ID: 29292327
2.
Tvorba stroncijeve puferske plasti na Si(001) s pulznim laserskim nanašanjem preko Sr/Si(001)(2x3) površinske rekonstrukcije

Tvorba ½ monoplasti (MP) stroncija (Sr) na Si(001) predstavlja najbolj pogosto uporabljen in učinkovit način zaščite površine Si za nadaljno epitaksialno rast stroncijevega titanata (SrTiO3) z metodo za epitaksijo z molekularnim curkom (MBE). V tej raziskavi smo eksperimentalno pokazali, da obstaja možnost priprave takšne puferske plasti s tehniko pulznega laserskega nanašanja (PLD). In-situ analiza z refleksijsko visokoenergijsko elektronsko difrakcijo (RHEED) je pokazala spremembo strukture površine z dvodomenske (2×1)+(1×2), značilne za čisto površino Si, v (3×2)+(2×3) strukturo pri 1/6 MP pokritosti s Sr, ki se je nadalje pretvorila v (1×2)+(2×1) strukturo pri ¼ MP pokritosti. Slednja je bila stabilna vse do ½ MP pokritosti. Poleg tega smo raziskali dva različna procesa odstranjevanja nativnega silicijevega dioksida (SiO2): termični in s Sr kataliziran deoksidacijski proces. Žganje nad 1100ºC se je izkazalo za najbolj učinkovito v smislu kontaminacije z ogljikom. Rezultati izpostavljajo možnost uporabe PLD tehnike za sintezo epitaksialne plasti SrTiO3 na Si, ki je potrebna za integracijo različnih funkcionalnih oksidov z silicijevo platformo.

COBISS.SI-ID: 28399143
3.
Urejanje TiO2 nanodelcev v mikrometrsko velike strukture, fotokatalitska aktivnost v UV in vidni svetlobi

Z uporabo kombinacije sol-gel tehnike in trietanolamina (TEA), ki omogoča usmerjno strukturno rast (TEA) pripravili smo mikrometerske strukture sestavljene iz TiO2 nanodelcev. TEA tvori TEA- titanat kompleks, ki omogoča urejevanje struktur, ki nastanejo po sol-gel popstopku. Po termalni obdelavi tovstne strukture kristalizacijo v mikrometerske strukture, ki so sestavljene iz nanodelcev anatasa in rutila. Materiali, pripravljeni z uporabo agenta za usmerjeno strukturno rast omogočajo: (i) učinkovito degradacijo azo-barvila pod UV in Vis obsevanjem, kot tudi (ii) urejevanje nanodelcev v mikrometerske strukture, s čemer se znižuje nevarnost za okolje zaradi nano-velikosti.

COBISS.SI-ID: 28722983
4.
Razvoj električnih lastnosti K(0.5)Bi(0.5)TiO3 kot posledica podaljšanega sintranja

Piezoelektrični materiali, ki ne vsebujejo svinca, imajo visok potencial za aplikacije, kjer se izkoriščajo odmiki komponente pod vplivom visokih električnih polj. Vendar pa se podatki o električnih lastnostih v literaturi razhajajo, kar je posledica težavne priprave keramičnih vzorcev. Priprava K0,5Bi0,5TiO3 je zaznamovana s pojavom sekundarnih faz bogatih s kalijem in bizmutom, ter reakcijo z vlago, kar močno vpliva na električne lastnosti. Te se močno izboljšajo po podaljšanem sintranju, kar je posledica eliminacije higroskopne s K2O bogate faze. Izboljšanje električnih lastnosti se pokaže v zmanjšanju dielektričnih izgub, dvakratnem povečanju dielektričnega maksimuma, povečanju remanentne polarizacije na 29 C/cm2 in povečanju piezoelektričnega koeficienta d33 iz 40 na 120 pC/N.

COBISS.SI-ID: 28539687
5.
Tvorba in lastnosti nanostrukturiranih koloidnih delcev magnezijevega oksida, narejenih s pomočjo termično kontrolirane pretvorbe magnezijeve karbonatne prekurzorske faze

V članku smo opisali sintezo nanostrukturiranih delcev MnCO3 z biomimetično metodo. Te okrogle, monodisperzne delce smo kalcinirali pri različnih temperaturah in atmosferah. Pri tem je prišlo do razpada karbonata, pri čemer so nastali Mn oksidi, in sicer Mn2O3, MnO in Mn3O4. Opisali smo te procese razpada in pretvorbe iz enega oksida v drugega pri segrevanju.. Določili smo pogoje, pri katerih nastaja posamezen oksid. Okside smo detajlno okarakterizirali, pri čemer smo jim določili strukturo, velikost delcev, specifično površino ter elektrokinetične lastnosti.

COBISS.SI-ID: 29284647