Razvita so bila orodja za računanje večorbitalnih modelov nečistoče s frekvenčno odvisno hibridizacijsko funkcijo (matriko) v okviru metode numerična renormalizacijska grupa (NRG). Implementacijo se je uporabilo kot reševalnik nečistoče v samousklajenih računih na skupkih (metoda povprečnega dinamičnega polja na skupkih). Določene so bile meje uporabe metode na sodobnih računalnikih ter napake, ki jih lahko pričakujemo. Odlika metode je visoka energijska ločljivost pri izračunih dinamičnih količin (spektralnih funkcij in susceptibilnosti). Potrjen je bil obstoje fine strukture v notranjosti energijskih pasov v modelu Kondove rešetke v antiferomagnetni fazi.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 3038308Dr. Kogoj je pokazal, da je s pomočno časovno ločljivih optičnih eksperimentov mogoče razločiti med fononskimi oziroma spinskimi ekscitacijami, ki jih lahko obravnavamo kot bozone s trdo sredico. Odkritje sloni na dejstvu, da lahko fononske prostostne stopnje absorbirajo v principu neskončno mnogo energije zato ostaja relaksacijski čas skoraj neodvisen od intenzitete oziroma energije absorbirane svetlobe. Po drugi strani pa imajo bozoni s trdo sredico omejen energijski spekter kar vodi do znatnega podaljševanja relaksacijske dinamike z večanjem intenzitete oziroma energije absorbirane svetlobe.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 2970212Predstavili smo nekatere rezultate analize empiričnih podatkov in simulacije naključnih procesov z vsebinsko komunikacijo med agenti v dveh tipih spletnih portalov. Pokazali smo, kako čustvena ali kognitivnega vsebina vpliva na samo-organizacijski značaj procesa ter hkrati oblikuje strukturo naraščajočega dvo-vrstnega omrežja vzdolž katerega ta proces poteka.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 29286439Predstavili smo relaksacijski proces foto vzbujenega nosilca naboja sklopljenega z Einsteinovimi fononi. V kolikor je začetni pulz dovolj močan se sistem približa stacionarnem stanju. Tedaj se enodelčna gostotna matrika ter optična prevodnost zavzameta obliko, značilno za termično ravnovesje. Naši rezultati kažejo, da so stacionarna stanja termična ter, da lahko njihovo temperaturo določimo iz poteka optične prevodnosti kot funkcije frekvence. Od tod sledi ključni rezultat: sekundarne relaksacijske procese, ki jih opazijo v časovno ločljivih optičnih meritvah, lahko zadovoljivo opišemo z metodami, ki veljajo v termičnem ravnovesju, kot so na primer večtemperaturni modeli.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 3053412