Z6-6850 — Zaključno poročilo
1.
Kaj je ta duh?

Monografija se na ozadju problematike voha loteva analize ireduktibilnega preostanka občosti kot rezultata konstitucije klasične teorije resnice, da bi na temelju njene kritike zasnovala teorijo resnice, ki je po meri tega preostanka. Monografija homofonijo med Duhom (v pomenu »duše«) in duhom (v pomenu objekta voha) sooča v štirih kontekstih 1) duha filozofije, 2) duha kapitalizma, 3) duha ideologije in 4) duha časa.

COBISS.SI-ID: 287930112
2.
"Jaz, ideologija, govorim"

Članek raziskuje premene v delovanju sodobnih ideoloških praks. Osredotoča se zlasti na razlikovanje med tradicionalnim pojmovanjem ideologije na eni strani in sodobnim ideološkim vzorcem na drugi. Članek na tem ozadju ponudi reinterpretacijo klasične psihoanalitične (pa tudi marksovske) formule fetišizma v smeri koncepcij "fetišizma brez fetiša" in "blagovnega fetišizma brez blaga".

COBISS.SI-ID: 56312162
3.
Dialektika v najnečistejši obliki

Članek na ozadju problema zasnutja materialistične dialektike analizira logiko in dialektiko antisemitizma. Pri tem analizira različne forme negativnosti, kot so implicirane v klasični, intuicionistični in parakonsistentni logiki, ter njihove možne navezave na forme negativnosti, kot jih pojmuje lacanovska psihoanaliza. Članek tako artikulirane moduse negativnosti spne v matrico heglovskega dialektičnega gibanja, ki se opira na objektni preostanek kot utelešenje razporka tavtologije.

COBISS.SI-ID: 59557474
4.
V čem je razlika? Kant in Lacan

Skladno z zastavkom te številke Filozofskega vestnika, ki si prizadeva preiskati vrednost kantovske filozofije za sodobne diskusije o subjektu in objektu, bomo skušali izpeljati konsekvence enega v vrsti kantovskih »konceptualnih monstrumov« – transcendentalne refleksije. Pri tem bomo v izhodišču sledili Kantovi izpeljavi, ki pa nas bo docela imanentno, se pravi pod pogoji, ki jih definira Kant sam, privedla do določene teoretske zagate, do »protislovja«, ki bo odprlo možnost prehoda od (kantovske) refleksije k (heglovsko-lacanovski) spekulaciji in s tem k pojmu subjekta, ki se sicer upira Kantovi zastavitvi, a vznikne, brž ko jo priženemo dovolj daleč.

COBISS.SI-ID: 39418669
5.
Kapitalizem in ponavljanje

Članek prinaša lacanovsko branje teze, po kateri Marxova obča formula kapitala vpeljuje princip ponavljanja. Pri tem se osredotoči na strukturno vez med ponavljanjem in presežnim objektom, ki ga Marx misli pod kategorijo presežne vrednosti. Članek prek serije formalizacij pokaže na strukturno mesto ter vlogo ne­dialektiziranega presežka (preostanka) v kapitalističnem diskurzu ter na formalno odvisnost sfere konsumpcije od logike cirkulacije kapitala.

COBISS.SI-ID: 56094562