Z5-6819 — Letno poročilo 2015
1.
Prihodnost temeljnih pravic v Evropski uniji: primer svobode gibanja mavričnih družin

Svoboda gibanja je ena od temeljnih svoboščin prava EU in ena od najpomembnejših pravic, ki izhajajo EU državljanstva. Najpogostejša razloga preselitve EU državljanov v drugo državo članico sta zaposlovanje in delo, za preselitev EU državljana skupaj z družino pa je pomembno vprašanje, koga država gostiteljica šteje za družinskega člana. V primeru mavričnih družin odgovor na to vprašanje ni enostaven. Članek naslavlja to vprašanje z vidika delovnega prava in prava socialne varnosti.

COBISS.SI-ID: 547071
2.
Svoboda gibanja mavričnih družin v EU - trendi in izzivi

Svoboda gibanja državljanov EU je ena od štirih temeljnih pridobitev evropskih integracij in ena ključnih pravic, ki izhajajo iz evropskega državljanstva. Pod enakimi pogoji je priznana vsem državljanom EU (deloma pa tudi državljanom tretjih držav) in njihovim družinskim članom, vključno z mavričnimi družinami, t.j. družinami, v katerih starševski vlogi opravljata osebi istega spola. V pravu EU je svoboda gibanja urejena v 21. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki določa, da ima vsak državljan EU "pravico prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic ob upoštevanju omejitev in pogojev, določenih s Pogodbama in ukrepi, ki so bili sprejeti za njuno uveljavitev". Določbe 45., 49. in 56. člena PDEU pa še posebej urejajo svobodo gibanja delavcev, samozaposlenih in izvajalcev storitev, ki so državljani EU. Članek analizira, kako se mavrične družine umeščajo v ta pravni okvir in kje bi lahko prihajalo do potencialnih pravnih problemov pri priznavanju njihovih družinskih vezi.

COBISS.SI-ID: 14323537
3.
Sovražni govor kot uradno pregonljivo kaznivo dejanje

Sovražni govor je sociološki pojem, ki še ni dosegel pravne definicije, nedvomno pa gre za obliko diskriminacije. V slovenskem pravnem sistemu so kazensko pregonljive le najhujše oblike sovražnega govora, ki dosežejo stopnjo javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Prispevek obravnava ozadje za inkriminacijo najhujših oblik sovražnega govora, pravne dokumente Evropske unije in Sveta Evrope ter sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice na tem področju. V drugem delu se ukvarja s slovensko pravno ureditvijo, analizira njen razvoj in implementacijo ter izpostavi pravne probleme, ki pri tem nastajajo. Prispevek je bil pripravljen za predstavitev na konferenci 1. dnevi prava zasebnosti in svobode izražanja, Kranjska Gora, 9.-10.4.2015.

COBISS.SI-ID: 1066605