Severno Sredozemlje je zaradi intenzivnih kmetijskih suš zmeraj bolj občutljivo na klimatske spremembe. Posledično se je povečal interes za deficitni princip namakanja, katerega bistvo je v dodatku manjše količine vode od optimalne. Z namenom, da bi ovrednotili vpliv namakanja na pridelek in vegetativno rast oljk, smo v 17-letnem nasadu Istrske Belice zasnovali poskus. Rezultati raziskave so pokazali, da namakanje vpliva na rast poganjkov, nastavek plodičev, število plodov na poganjek in pridelek.
COBISS.SI-ID: 1538805700
V zadnjih letih se slovenski pridelovalci oljčnega olja srečujejo s problemom zagotavljanja konstantnega pridelka in konstantne kakovosti oljčnega olja zaradi ekstremnih vremenskih pogojev. Postavljen je bil avtomatski namakalni sistem z različnimi režimi: kontrola, 15% ETc, 33% ETc, 40% ETc in 100% ETc z namenom, da bi kakovostno ovrednotili minimalen vnos vode za optimalno kakovost pridelka. Merili smo količino pridelka in kakovost pridelka: sestavo maščobnih kislin, vsebnost in sestavo biofenolov ter senzorične značilnosti.
COBISS.SI-ID: 1538806212
Sladkorji, primarni metaboliti, so pomembni pri dozorevanju oljk, saj so vir energije, potrebne za metabolizem in biosintezo maščobnih kislin. Biofenoli, sekundarni metaboliti pa v rastlinah nastajajo kot posledica stresa, ki izvira iz deficitnega namakanja oziroma UV žarkov. Raziskava je skušala ovrednotiti vpliv različnih namakalnih režimov na primarne (sladkorji in sladkorni alkoholi) in sekundarne (fenolne spojine) metabolite. Vsebnost olevropeina, sladkorjev in sladkornih alkoholov je bila ovrednotena v letih 2014, 2015 in 2016. Olevropeina je bilo največ pri 40% namakalnem režimu, le-ta pa je znatno padel pri režimu 100%. Vsebnost glukoze je bila pri vzorcih oljk večja od vsebnosti fruktoze in manitola. Skupni sladkorji so pri dozorevanju plodov padali. Naša raziskava je potrdila, da vsebnost olevropeina, sladkorjev in manitola ni odvisna zgolj od sušnega stresa.
COBISS.SI-ID: 1538805956