1.

Sezonske spremembe fotosintezne aktivnosti oljke (Olea europaea L.)

Oljka (Olea europaea) je drevo, dobro poznano po svojih prilagoditvah na sušne razmere in zmožnostih tvorbe kvalitetnih plodov tudi v zelo sušnih razmerah. Kljub anatomskim in fiziološkim prilagoditvam, lahko oljka v poletnem času ob ekstremnem pomanjkanju vode doživi sušni stres. Zaradi globalnega spreminjanja podnebja, so oljke večkrat izpostavljene daljšim poletnim sušam, ki negativno vplivajo na rast, razvoj in pridelek. Zaradi tega postaja namakanje v oljkarstvu smiseln ukrep. V diplomskem delu opisujemo sezonske fiziološke odzive različno namakanih oljčnih dreves. Visoke spomladanske vrednosti fotosinteze so v poletnem času vztrajno padale, kot odziv na zmanjšano razpoložljivost vode. To nižanje asimilatorne aktivnosti je povezano z zaprtjem listnih rež in z upadom vodnega potenciala. Namakanje te negativne učinke močno omili.

D.10 Pedagoško delo

COBISS.SI-ID: 8554617

2.

Vodna bilanca v nasadih Sredozemlja

V letih 2015 smo v Slovenski Istri beležili ekstremne sušne razmere, ki so močno vplivale na pridelavo oljk. Z namenom, da bi ovrednotili vodni deficit tal in minimalni namakalni obrok pri pridelavi oljk v ekstremnih sušnih razmerah, smo v intenzivnem oljčnem nasadu zasnovali namakalni poskus z različnimi režimi deficitnega namakanja, ki so temeljili na potencialni evapotranspiraciji (ETp) (15% evapotranspiracija rastline (ETc), 33% ETc, 40% ETc,). Rezultati raziskave so pokazali, da na količino dodane vode v oljčnih nasadih v ekstremni sušni razmerah poleg lastnosti tal, akumulirane zaloge vode v tleh, močno vplivajo lega in ekspozicija dreves ter osončenost listne površine.

B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci

COBISS.SI-ID: 8529017

3.

Vodne razmere v oljčniku jugozahodne Slovenije

Oljke so se tradicionalno gojile v naravnem vodnem režimu, saj je veljalo prepričanje, da so odporne na sušo. V gosto nasajenih - intenzivnih in namakanih oljčnikih so bolj pogosti višji pridelki in zmanjšana izmenična rodnost. V izbranem intenzivnem oljčniku Istrske belice smo različne deficitne režime namakanja primerjali s kontrolo (brez namakanja) in z optimalnim namakanjem (100 % ETc). Vsebnost vode v tleh smo spremljali s TDR sondami. Zaloga vode v tleh pri kontroli in 15% ETc je bila med 10% in 20%, pri 100% obravnavi pa je bila le-te optimalna (od 28%-38%), pri 33% ETc - 40% ETc obravnavi pa je dosegla vrednosti poljske kapacitete in sicer v rangu 25%.

B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci

COBISS.SI-ID: 1538833092