V4-1408 — Zaključno poročilo
1.
Fenolni profil v listih radiča (Cichorium intybus L.) v odvisnosti od gnojenja z organskimi ali mineralnimi gnojili

Uporaba organskih in/ali mineralnih gnojil značilno vpliva na profil fenolnih spojin v radiču. Na splošno so vsebovali vzorci radiča gnojeni z organskimi gnojili več fenolnih spojin. Uporaba obeh vrst gnojil omogoča klasifikacijo sort radiča glede na fenolne spojine.

COBISS.SI-ID: 4392824
2.
Fenolni profil sort radiča (Cichorium intybus L.) hidroponsko gojenih v različnih hranilnih raztopinah

Korenine radča so bile siljene v temi v treh različnih hranilnih raztopinah obogatenih z dušikom, fosforjem in kalijem. Pri uporabi različnih raztopin smo ekstrahirali 44 različnih fenolnih spojin iz petih sort radiča. Vsebnost fenolnih spojin so se razlikovale glede na sorto in hranilno raztopino.

COBISS.SI-ID: 5069672
3.
Vpliv gonjenja na maščobnokislisnko sestavo radiča in siljenega radiča (Cichorium intybus L.)

Namen te študije je bil ugotoviti maščobnokislisnko sestavo petih sort radiča (rdečih, pisanih, zelenih) proizvedenih organsko in konvencionalno ali po metodi siljenja. Rezultati potrjujejo, da je večina maščobnih kislin polinenasičenih, glavna predstavnika sta alfa linolenska (C 18:3, n-3) in linolna (C 18:2, n-6). Način gnojenja značilno vpliva na maščobnokislisnko sestavo.

COBISS.SI-ID: 4459128
4.
Izotopska in elementna karakterizacija slovenskih jabolčnih sokov glede na geografskao poreklo

V delu so avtorji preverili možnost uporabe stabilnih izotopov in multielementne analize za določanje geografskega porekla treh sort jabolk (Idared, Zlati Delišes in Topaz). V študijo so bili vključeni sledeči parametri; vsebnost δ2H in δ18O v vodi; δ15N in δ13C v pulpi, razmerje (D/H)I in (D/H)II v etanolu in vsebnost S, Cl, Fe, Cu, Zn and Sr. Parametri δ2H in δ18O v void soka, vsebnost δ13C in razmerje (D/H)I v etanoluter vsebnost S, Mg, K, Cu inTi najbolje opišejo razlike med sortami.

COBISS.SI-ID: 4143099
5.
Uporaba zastirke v ekološki proizvodnji zelenjave

Študija obravnava različne aspekte uporabe zastirke pri ekološki proizvodnji zelenjave. Uporaba zastirke zmanjša uporabo zunanjih dejavnikov kot so herbicidi in pesticidi. V pregledu so navedeni učinki zastirke ne populacije insektov in bolezni. Najpomembnejši učinek je, da zastirka zatira plevele ter izboljšuje in ohranja rodovitnost zemlje.

COBISS.SI-ID: 4060716