J6-6833 — Letno poročilo 2015
1.
Nacionalizacija kulturne krajine severnega Jadrana na začetku 20. stoletja.

Članek analizira uporabo in simboličnost spomenika italijanskega skladatelja Giuseppeja Verdija v Trstu kot primer nacionalne (nacionalistične) kontaminacije kulturne krajine pred prvo svetovno vojno. S pomočjo narativnih praks in komemoracijskih dinamik, ki so imele kot osišče Verdijev kip sredi mesta, študija analizira vprašanja povezana z uveljavljanjem nacionalne ideje v večnacionalnem tkivu habsburškega Trsta. Prek časopisnih člankov in arhivskega gradiva študija prikazuje vlogo Verdijevega spomenika kot enega središčnih točk javne liturgije italijanskega nacionalnega gibanja v mestu.

COBISS.SI-ID: 1537620932
2.
Italijani in Slovenci: sto let konfliktnih odnosov (1848-1954)

V prispevku se avtor osredotoča na konfliktne slovensko-italijanske odnose v obdobju od marčne revolucije (pomlad narodov 1848) do Londonskega memoranduma, ki je leta 1954 določil mejo med takratno Jugoslavijo in Italijo (coni A in B STO). Pozornost je najprej namenjena obdobju nastanka narodov in odnosov med Slovenci in Italijani znotraj Avstrijske monarhije (Avstro-Ogrska od leta 1867). Posebej pa se avtor posveti tudi obravnavi konfliktnih odnosov in politiki kulturnega genocida fašističnega režima ter procesih in poskusih vzpostavitve boljših odnosov po drugi svetovni vojni ter zlasti tržaškemu kriznemu žarišču.

COBISS.SI-ID: 1537955780
3.
Ab initio: moderne ideologije in izgradnja novega urbanega prostora : zgodovina, arhitektura in perspektive kulturnega turizma v Novi Gorici in Raši.

Zgodovinska analiza se poleg političnim okoliščinam načrtovanja, izgradnje in razvoja obeh na novo zgrajenih mest posveča tudi raziskovanju socialne konstrukcije novih mest kot izjemnega ideološkega in propagandnega projekta totalitarnih režimov. V tem oziru na podlagi primerjav z ostalimi novimi fašističnimi in socialističnimi mesti avtor razlaga simbolni pomen nove urbane krajine in njeno ideološko reprezentacijo. Pri tem so predstavljene temeljne razlike med socialističnim in fašističnim urbanizmom, pa tudi nekatere skupne poteze, ki so izhajale iz namena modernizacije. Problem sedanje prezentacije in interpretacije ostalin totalitarnih režimov ali disonantne dediščine, kot se poimenuje v zadnjem času, je naslovljen s pomočjo študij primerov iz Nemčije, Italije, Poljske in Grčije.

COBISS.SI-ID: 280652800