Za zahodno družbo je značilno, da se stara. Zaradi staranja prebivalstva se države vse bolj soočajo s povečevanjem finančnih potreb pri zagotavljanju ustrezne socialne, zdravstvene in stanovanjske oskrbe za starejše, kot tudi vprašanjem nezadostnih kapacitet in dolgih čakalnih vrst bolnišnicah in domovih za ostarele. Eden od odzivov družbe na ta vprašanje je tudi ideja, da bi morali starejši imeti možnost, da ostanejo v domačem okolju tako dolgo, kot je mogoče, in da bi bili sposobni živeti čim bolj samostojno, z visoko kakovostjo življenja. Mednarodne raziskave kažejo, da bi bilo to mogoče doseči z razvojem novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), ki bi zagotovile oskrbo na domu na daljavo. V članku so predstavljene težave in rešitve sistema oskrba na daljavo kot del sistema za redno ali splošno zdravstveno in socialno varstvo za starejše.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 55799906Prostorsko načrtovanje se sooča z velikimi izzivov glede uskladitve morebitnih strukturnih vrzeli med grajenim okoljem in staranjem prebivalstva. Grajeno okolje je namreč pomemben dejavnik, ki vpliva na kakovost življenja ljudi, še posebej starejših. Prostorsko načrtovanje mora biti zato trajnostno tudi z vidika starajoče se družbe, saj igra pomembno vlogo pri omogočanju starejšim, da kljub starosti in s tem povezanimi mobilnostnimi, senzornimi in kognitivnimi težavami ostanejo aktivni člani družbe, zlasti lokalne skupnosti, v kateri bivajo. Neoviran dostop do grajenega okolja, možnost uporabe transportnih sredstev, raznovrstnost stanovanjske ponudbe so le nekateri elementi, ki lahko pozitivno vplivajo na izkušnjo staranja.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 2642371