Staranje prebivalstva je ena izmed glavnih strukturnih sprememb, ki trenutno vplivajo na razvoj vseh evropskih socialnih držav. Številne države so reformirale pokojninske sisteme in/ali uvedle pomembne nove politike, s katerimi rešujejo vse večje povpraševanje (s kvantitativnega in kvalitativnega vidika) po oskrbi za starejše. V članku avtorici preučujeta mnenja in pričakovanja državljanov v zvezi z razdelitvijo odgovornosti med starejše, družinske člane in državo, ko gre za zagotavljanje dobrega počutja starejših v prihodnosti. V ospredju razprave je vprašanje, kako zagotoviti, da bodo ljudje na stara leta imeli zadosti finančnih sredstev, ter vprašanja, povezana z zagotavljanjem oskrbe starejših.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 34228829V Sloveniji, tako kot v številnih evropskih državah, je prevladujoča stanovanjska možnost za starejše, da bivajo doma s pomočjo storitev oskrbe na domu in/ali s pomočjo družine, ali pa so v institucionalni oskrbi. Različne študije kažejo, da se starejši ne želijo preseliti in da so zdravstvene težave eden od pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na odločitev o preselitvah. V naši študiji smo ugotavljali, v kolikšni meri so starejši ljudje pripravljeni sprejeti različne stanovanjske možnosti v primeru slabega, zmanjšanega zdravja. Članek temelji na velikem reprezentativnem kvantitativnem raziskovanju med osebami, starimi 50 let in več (n = 930), izvedenimi leta 2015. Zanimajo nas stališča ljudi do različnih stanovanjskih možnosti, s posebnim poudarkom na manj znanih oblikah bivanja kot sobivanje starejši ljudje, gospodinjske skupnosti, oskrbniške družine in bivanje v večgeneracijski skupnosti. Na podlagi klastrske analize analiziramo, katere stanovanjske možnosti so sprejemljive za starejše v Sloveniji, kako se ljudje razvrščajo v skupine glede sprejemljivosti preselitve, v primeru potrebne oskrbe, in kakšne so značilnosti teh skupin, tj. njihove sociodemografske značilnosti, značilnosti trenutnega bivalnega okolja, razlike med mesti in podeželjem ter navezanost na stanovanje in sosesko.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 2763715Stanovanje sodi med osnovne človekove dobrine in pravice. Njegova vloga je mnogostranska, saj omogoča zadovoljevanje številnih človekovih potreb, poleg tega pa stanovanje ni omejeno le na ozek bivalni prostor, ampak vključuje tudi širše bivalno okolje, v katerem posameznik prebiva. Zlasti v času starosti naj bi dobilo stanovanje še poseben pomen. Kot kažejo številne raziskave, želijo starejši zato čim dlje časa ostati v svojem bivalnem okolju, kar se je skozi analizo, ki je predstavljena v tem članku, potrdilo tudi za Slovenijo. Izkazalo se je, da so starejši ljudje na svoj dom oziroma domače okolje zelo navezani, ter da so z bivanjem v njem zadovoljni. Obenem pa tudi, da obstajajo med starejšimi glede tega določene razlike, ki so odvisne od tega, koliko so ljudje stari, kje živijo, koliko časa že bivajo v svojih domovih itd.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 2776259V zadnjih desetletjih smo lahko opazili povečano intenziteto razprav v literaturi na temo lastništva stanovanj kot instrumenta za kopičenje bogastva, v zvezi z transformacijami, ki so se dogajale po vsej Evropi na področju države blaginje. Teza, ki jo je prvotno postavil Jim Kemeny, so nadgradili številni avtorji, ki so proučevali možnosti, kako lahko stanovanje funkcionira kot vir pokojnine. Diskurz v svetovni literaturi je bil fokusiran na razvoj predvsem v zahodnoevropskih državah, medtem ko so bili povsem redki prispevki, ki obravnavajo razmere v post-socialističnih državah. Članek prispeva k tej razpravi z ugotavljanjem veljavnosti omenjene teze v primeru ene od osrednjih vzhodnoevropskih držav. Vprašanje, na katero iščemo odgovor, je, ali je možno potrditi relevantnost teze v državi, v kateri lastništvo stanovanja ima v osnovi drugačen pomen v primerjavi, s tistim, kot ga ima v drugih državah, v katerih ima lahko ta teza večje možnosti realizacije.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 2873795V času naraščajoče globalizacije in individualizacije je veliko govora o zmanjševanju pomena lokalne skupnosti, soseske kot osnove za povezovanje med ljudmi. Pri tem starejši ljudje izstopajo kot skupina, na katero naj bi ti trendi še posebej negativno vplivali, saj so zaradi manjše mobilnosti v stikih bolj omejeni na neposredno okolje - sosesko. V članku tako ugotavljamo, kakšen je odnos starejših do soseske pri nas, kakšna je vloga sosedov v njihovem omrežju ter kakšne spremembe se kažejo v času. Pri tem nas soseska zanima tudi z vidika akterja skupnostne skrbi. Rezultati, predstavljeni v članku, kažejo na to, da se pomen soseske zmanjšuje ter da sosedje v vedno manjši meri nudijo različne tipe pomoči in opore. Ta trend je viden pri obeh opazovanih generacijah (srednja in starejša), čeprav obstaja med njima razlika, ki kaže na večji pomen sosedov v vsakdanjem življenju starejših ljudi. Vendar za starejše soseska še vedno predstavlja vir (čeprav omejen) skupnostne skrbi in daje občutek ontološke varnosti.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 33486173