Dinamiko svetovnega gospodarstva in mednarodne trgovine vse bolj zaznamujejo globalne verighe vrednosti (GVV), v okviru katerih se v fragmentiranih in mednarodno razpršenih proizvodnih procesih trguje z vmesnimi proizvodi in storitvami. Uspešna integracija podjetij in držav v GVV je sve bolj piomembna za njihovo vključevanje v mednarodno gospodarstvo in lasten razvoj. Temelječ na analizi konceptualne, empirične in z ekonomsko politiko povezane literature o GVV o: (i) GVV v razvojni ekonomiki in modelih mednarodne trgovine, (ii) dejavnikih razmaha GVV, (iii) razvojnih učinkih, koristih in rizikih integriranja v GVV, (iv) pomenu GVV za mednarodno trgovino, (v) teoretičnih konceptih in empiričnih analizah o odločanju (multinacionalnih) podjetij glede vzpostavljanja in modalitete GVV; (vi) vladanju / upravljanju GVV in izboljševanjuu položaja v GVV, in (vii) o z GVV povezanih spremembah za ekonomsko politiko identificiramo priporitetna vprašanja / teme bodočega raziskovanja GVV, ki so najbolj pomembna za gospodarstva razvijajočih se držav (‘tovarniška gospodarstva’) in njihovih podjetij.
Delovanje svetovnega gospodarstva in mednarodno trgovino vse bolj zaznamujejo globalne verige vrednosti (GVV), v okviru katerih se v fragmentiranih in mednarodno razpršenih proizvodnih procesih trguje z vmesnimi proizvodi in storitvami. Podatki kažejo, da se vključevanje slovenskih podjetij v GVV postopoma povečuje. V prihodnje bo uspešnost slovenskega vključevanja v mednarodno menjavo v vedno večji meri odvisna od intenzitete in kvalitete vključevanja v GVV. Pri tem pa je zelo pomembno, da podjetja vključevanje v GVV izkoristijo za lastno rast in razvoj, da si zagotovijo čim boljši/stabilnejši položaj v GDV in napredovanje v GVV. Položaj slovenskih podjetij v GVV in trende na tem področju analiziramo s pomočjo matrike dobaviteljskih verig (Boc in Lanz, 2013). Matrika kaže naslednje glavne značilnosti vključevanja slovenskih podjetij v GVV: (i) IKT industrija nazaduje v vseh dimenzijah vključenosti v GVV, (ii) proizvodnja končnih izdelkov visoko tehnološko intenzivnih panog je v zadnjih letih pridobila skromne primerjalne prednosti brez jasnega vzorca vključenosti v GVV, (iii) srednje tehnološko intenzivne panoge povečujejo vključenost v končnih in vmesnih fazah GVV, (iv) srednje nizko tehnološko intenzivne dejavnosti postajajo še bolj izrazito vključene v vmesne faze GVV, (v) nizko tehnološko intenzivne dejavnosti pa so izgubile primerjalne prednosti v končnih fazah, usihajoče pa ohranjajo položaj v vmesnih fazah GVV.