Izhodišča. Vzroki za simptome po preboleli lymski boreliozi niso pojasnjeni. V raziskavi smo skušali ugotoviti, če so ti simptomi povezani s specifičnimi imunskimi odgovori. Metode. Pri 86 bolnikih, ki smo jih zdravili z antibiotiki zaradi erythema migrans (45 jih je imelo simptome po zdravljenju, 41 pa ne), smo določili serumske nivoje 23 citokinov in kemokinov pred zdravljenjem in 2, 6 in 12 mesecev kasneje. Rezultati. Ob vključitvi v raziskavo smo ugotovili signifikantne razlike v koncentracijah CXCL9 in CXCL10 (ta TH1 kemokina sta bila povezana z negativnim izvidom kulture kože) in IL-23 - ta TH17 citokin je bil povezan s pozitivnimi izvidi kultur in z nastankom/prisotnostjo simptomov po zdravljenem erythema migrans (P=0.02). Od 41 bolnikov z dokazljivimi vrednostmi IL-23 pred zdravljenjem so se pri 25 (61%) razvili simptomi po preboleli lymski boreliozi, poleg tega pa je imelo simptome vseh 7 bolnikov s koncentracijo IL-23 )230 ng/mL. Bolniki s simptomi po preboleli lymski boreliozi so imeli bolj pogosto prisoten avtoantigen ECGF (P=0.07); prisotnost tega antigena je bila neposredno povezana z nivoji IL-23 (P=0.02). Ugotovitve, da se pri nobenem od bolnikov s simptomi po prebolelem erythema migrans niso razvili objektivni znaki diseminirane lymske borelioze, da so bile pri vseh bolnikih borelijske kulture po zdravljenju z antibiotiki negativne in da se je protitelesni odgovor postopoma nižal, kažejo, da je prišlo do odstranitve borelij in da torej perzistentna okužba ne more biti razlaga za težave. Zaključki. Visoki TH1 odgovori so povezani z učinkovitim uničenjem borelij, visoki TH17 imunski odgovori, ki jih pogosto spremlja prisotnost avtoprotiteles, pa s subjektvnimi težavami po preboleli zgodnji lymski boreliozi.
COBISS.SI-ID: 1184172
Lymska borelioza (LB), klopni meningoencefalitia (KME) in humana granulocitna anaplazmoza (HGA) so endemične bolezni v osrednji Sloveniji. Preizkusili smo hipotezo, da so bolniki z erythema migrans (EM) v tej regiji, ki imajo levkopenijo in/ali trombocitopenijo (tipična značilnost HGA in začetne faze KME, ne pa tudi LB) sočasno okuženi z Anaplasma phagocytophilum in/ali virusom KME, da je torej citopenija posledica sočasne HGA ali začetne faze KME. Primerjava kliničnih in laboratorijskih ugotovitev za 67 bolnikov z EM, ki so imeli levkopenijo in/ali trombocitopenijo, ni pokazala razlik ustreznih rezultatov s po spolu in po starosti primerljivo kontrolno skupino bolnikov z EM, ki niso imeli citopenije. Poleg tega so imeli bolniki z EM z levkopenijo in/ali trombocitopenijo negativna IgM in IgG protitelesa proti virusu KME določena z ELISA in negativna specifična IgG protitelesa proti antigenom A. phagocytophilum določena z IFA v akutnih in konvalescentnih vzorcih seruma. Za nikogar od 67 bolnikov (95% IZ: 0 do 5,3%) s tipčnim EM (prisotnost te kožne spremembe je dokaz zgodnje LB in dokaz nedavnega vboda klopa) nismo ugotovili sočasne okužbe z A. phagocytophilum ali nedavne primarne okužbe z virusom KME. Rezultati te raziskave kažejo, da so bolniki z zgodnjo LB v Sloveniji, in verjetno v drugih evropskih državah endemičnih za LB, KME in HGA, redko sočasno okuženi z drugimi povzročitelji, ki jih prenašajo klopi.
COBISS.SI-ID: 1654700
Moški, star 49 let, ki je živel v endemični regiji za lymsko boreliozo (LB), je opazil eritematozno kožno spremembo približno 10 dni po vbodu klopa, ki je v naslednjih dveh tednih postala obročaste oblike velikosti 18 x 9 cm, to pomeni, da je dobila izgled tipičneg erythema migrans (EM). Sprememba je po pet tednih spontano zbledela, bolnik pa je v naslednjih dveh mesecih dobil radikularne bolečine, kompletni srčni blok, ki je zahteval vstavitev prehodnega srčnega spodbujevalca ter artritis kolena. Analiza možganske tekočine (likvorja) je pokazala limfocitno pleocitozo. Ugotovljeni so bili visoki nivoji borelijskih IgG protiteles v serumu in v likvorju ter pozitivna intratekalna sinteza specifičnih protiteles. Bolnik je bil zdravljen s ceftriaksonom 2 g enkrat dnevno intravensko 14 dni. Bolnik je popolnoma okreval, radikularna prsna bolečina in oteklina kolena sta izzveneli in motnje srčenga ritma so prešle. Srčni spodbujevalec je bil odstranjen v času antibiotičnega zdravljenja in nadaljnji potek je bil brez zapletov. Bolnik je imel vse glavne oblike LB, ki bi se jih dalo preprečiti, če bi bil EM prepoznan in ustrezno zdravljen. Zdravnik, ki je bolnika pregledal v času EM, je naročil teste za ugotavljanje prisotnosti borelijskih protiteles in se na podlagi negativnih seroloških izvidov ni odločil za antibiotično zdravljenje, kar je bilo napačno. LB je najpogostejša bolezen, ki jo prenašajo klopi na Severni polobli. Povzročajo jo določene vrste borelij lymske borelioze. V tem prispevku opisujemo epidemiologijo, etiologijo, način prenosa, patogenezo, klinično sliko, diagnozo in diferencialno diagnozo, zdravljenje ter preprečevanje te bolezni z naraščajočo incidenco.
COBISS.SI-ID: 1545388