J3-6785 — Letno poročilo 2015
1.
Genetski polimorfizem v genu ATG16L1 vpliva na odziv na adalimumab pri bolnikih s Crohnovo boleznijo

Izvedli smo prvo prospektivno farmakogenomske raziskave bolnikov s Crohnovo boleznijo, v kateri smo iskali genetske biooznačevalce za napoved odziva na biološko zdravilo adalimumab (ADA), ki deluje kot zaviralec provnetnega citokina TNF-alfa. Najprej smo analizirali 33 polimorfizmov SNP v 31 genih povezanih z nastankom KVČB in povezali 8 od 31 genov (ATG16L1, PTGER4, CASP9, IL27, C11orf30, CCNY, IL13, NR1I2) z odzivom na ADA izmed katerih smo izpostavili ATG16L1 kot najboljši kandidatni gen za napoved odziva.

COBISS.SI-ID: 512474168
2.
Mapiranje visoke gostote področja MHC odkriva skupno vlogo HLA-DRB1*01:03 pri kronično vnetni črevesni bolezni in heterozigotno prednost pri ulceroznem kolitisu

Asociacijske študije v celotnem genomu (ang GWAs) so dokazale povezavo glavnega histokompatibilnega kompleksa (ang MHC) z obema glavnima oblikama kronično vnetne črevesne bolezni (KVČB), t.j. Crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom. V področju MHC je lociranih veliko kandidatnih genov za imunske bolezni, med njimi predvsem geni, ki kodirajo človeške antigene na levkocitih (ang HLA). Izvedli smo genotipizacijo področja MHC z visoko gostoto polimorfizmov pri več kot 32 00 KVČB bolnikih in dokazali povezavo z številnimi HLA aleli, predvsem alelom HLA-DRB1*01:03, ki je povezan tako z nasankom Crohnove bolezni kot tudi ulceroznim kolitisom, za katrega je bila dokazana tudi heterozigotna prednost. Rezultati dodatno dokazujejo pomen adaptivnega odziva v patogenezi KVČB.

COBISS.SI-ID: 512464184
3.
Asociacijska analiza je identificirala 38 lokusov povezanih s tveganjem za kronično vnetno črevesno boleznijo in izpostavila lokuse skupne različnim populacijam

Izvedli smo prvo asociacijsko študijo v celotnem genomu z mikromreži "Immunichip" za kronično vnetno črevesno boleznijo pri različnih populacijah, vključno kavkazijski (evropski), vzhodno azijski, indijski in iranski. Odkrili smo novih 38 lokusov povezanih s KVČB. Za večino bolezenskih lokusov so rizični aleli enaki pri vseh populacijah. Nekatere razlike med populacijami so bile opazne pri frekvenci rizičnega alela (NOD2), pri velikosti učinka rizičnega alela (TNFSF15 and ATG16L1) ali pri obeh parametrih (IL23R and IRGM). Rezultati naše študije dokazujejo učinkovitost asociacijskih študij v katero so vključene različne populacije za odkrivanje genetskega dejavnika in podrobnejše razumevanje genetske arhitekture bolezni.

COBISS.SI-ID: 512567608