Kmetijstvo prispeva znaten delež emisij toplogrednih plinov in v prihodnosti se bo soočilo z velikimi zahtevami za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Model za izračun ogljičnega odtisa za pridelke v kmetijskem sektorju temelji na izračunu celotnih emisij toplogrednih plinov, ki nastajajo iz proizvodnje; od začetka proizvodnega procesa do skladiščenja ali oddaje končnemu potrošniku oziroma živilski industriji. Izračun ogljičnega odtisa temelji na podatkih o porabljenih gnojilih in porabi energije v celotnem procesu pridelave. Poraba energije je določena za delovne operacije s traktorskimi priključnimi stroji (agregat traktor in stroje), ki so namenjeni za osnovno in dopolnilno obdelavo, setev, gnojenje, zaščito, varstvo rastlin in drugo. Izmerjena je bila porabljena količina mineralnega dizelskega goriva v traktorjih z različnimi priključnimi napravami in delovnimi stroji na lastni pogon (npr. kombajni ali silokombajni za koruzo). Poleg tega je bila vključena poraba energije za spravljanje in notranji prevoz pridelkov na kmetiji. Podatkovna baza modela izračunavanja odtisa vključuje podatke glede neposrednih emisij toplogrednih plinov iz porabljenih gnojil (organskih in mineralnih) in fosilnih goriv, kot tudi posrednih emisij iz porabe električne energije in daljinske toplote. Nizi podatkov v podatkovni bazi so določeni za povprečno proizvodnjo v Sloveniji. Analiza ogljičnega odtisa kmetijskih pridelkov vključuje proizvodnjo v konvencionalno, integrirano in ekološko pridelavo za tri različne velikosti družinskih kmetij. Pri modela za izračun sta upoštevana dva scenarija za obdelavo tal in setev. Prvi scenarij upošteva konvencionalno obdelavo tal s plugom in setveno pripravo v sekundarno rahljanje s pasivnimi ali aktivnimi delovnimi elementi na strojih za setveno pripravo in sejanje s konvencionalnimi sejalniki in drugi scenarij upošteva neposredno sejanje brez sekundarne obdelave tal.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 28971815Energetska učinkovitost in uporaba obnovljivih virov energije so teme, ki predstavljajo pomemben del energetskih strateških in razvojnih dokumentov držav članic evropske unije. Industrijski sektor predstavlja gonilo evropske ekonomije, ki temelji predvsem na tržnih in ekonomskih aktivnostih, pri čemer so ostala področja pogosto zapostavljena. Pomen industrijskega sektorja za gospodarstvo ni vprašljiv, kar pa žal velja tudi za vpliv industrije na okolje. V širšem kontekstu lahko industrijskemu sektorju pripišemo več kot četrtino celotne končne porabe energije v Evropi, pri čemer industrija porabi tretjino končne porabe energije iz zemeljskega plina in tretjino končne porabe električne energije ter več kot tri četrtine končne porabe energije iz trdnih goriv. Raziskovalni prispevek predstavlja pregled trendov razvoja energetske učinkovitosti v slovenski industriji. Za spremljanje trendov razvoja energetske učinkovitosti v slovenski industriji smo uporabili kazalec ODEX, ki poleg tehničnih ukrepov, omogoča spremljanje tudi nekaterih strukturnih sektorskih sprememb. Metodološki del raziskave smo nadgradili s podatki, ki smo jih pridobili v okviru obsežnega sodelovanja s slovensko industrijo, s čimer smo povezali razpoložljive statistične kazalce, nacionalne strateške politike in trenutne prakse na področju energetske učinkovitosti v industriji.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 28793127V prispevku je analiziran vpliv osveščevalnih aktivnosti in povratnih informacij o rabi energije ter odnos posameznih končnih uporabnikov do rabe energije, ko le ti niso plačniki stroškov porabe energije. Ocenjeno je bilo ravnanje z energijo dijakov in študentov v študentskih domovih. Vzpostavljeno je bilo tekmovanje v varčevanju z energijo med posameznimi stavbami v študentskem naselju in nameščeni so bili sistemi za povratne informacije o rabi energije v šestih posameznih študentskih sobah. Individualizirana analiza rabe energije in z njo povezana povratna informacija je bila izvedena in ponovno ocenjena na mesečni ravni. Zaznana sta bila dva specifična odziva. Povratna informacija o rabi je vzpodbudila stalno spremembo vedenja študentov, ki je imela za posledico zmanjšanje porabe energije, medtem ko je bil v drugem primeru zaznan negativen odziv brez pripravljenosti za spremembe. Specifična odziva v vedenjskih vzorcih nakazujeta korelacijo med začetnim odnosom končnega uporabnika do energetske problematike in povratno informacijo o rabi energije. Ker študentje ne plačujejo direktnih stroškov za energijo, nimajo finančne motivacije za zmanjšanje stroškov povezanih z rabo energije. Zato je v tem primeru najbolj verjetno, za se dobro osnovno energetsko vedenje še dodatno izboljša s povratno informacijo o rabi energije.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 28973607Programska skupina sodeluje pri monitoringu radioaktivnosti v okolici bivšega rudnika urana Žirovski vrh, obratovalnem monitoringu radioaktivnosti v okolici Nuklearne elektrarne Krško, meritvah radioaktivnosti v plinastih efluentih za Nuklearno elektrarno Krško, neodvisnem nadzoru obratovalnega monitoringa Nuklearne elektrarne Krško, monitoringu radioaktivnosti v življenjskem okolju v Republiki Sloveniji, monitoringu radioaktivnosti pitne vode v Republiki Sloveniji in monitoringu radioaktivnosti krme v Republiki Sloveniji. S tem pomembno vpliva pri zagotavljanju radiološke varnosti v Republiki Sloveniji, kakor tudi pri zagotavljanju okoljske sprejemljivosti jedrske energetike.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 28961575Prikazali smo, da geometrija cestišča močno vpliva na celotno porabo goriva in na emisije. Nekatere ceste povezujejo začetne in končne destinacije neposredno. Po drugi strani pa so nekatere poti vijugaste in daljše. Neposredne povezave so posledično daljše in zahtevajo večjo porabo goriva. Podobne pojave opazimo na prezasedenih cestah in gorskih poteh s številnimi spremembami nadmorske višine. Zato predlagamo model označevanja cestnih omrežij na podoben način, kot so v uporabi energetske nalepke za pnevmatike, sama vozila in elektronske naprave. Predlagani model energetskih izkaznic posameznih cest bi moral upoštevati obseg prometnega toka, deleže vrst vozil, geometrije cestišč in energijo, ki jo potrebujemo za delovanje in upravljanje opazovanega prometnega sistema. Upoštevati je potrebno tudi energijo za izgradnjo prometnega sistema.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 28792871