Raziskovali smo strukturo skupnosti gastrointestinalnih zajedavcev dveh simpatričnih vrst morskih psov, Mustelus punctulatus, ki se prehranjuje z raki in Squalus acanthias, ki se prehranjuje z ribami. Skupna prisotnost helmintov je bila zelo visoka (84.0%) pri vrsti M. punctulatus, z nematodom Cucullanus micropapillatus kot najbolj številno vrsto (povprečna vrednost 13.96) in ličinkami Anisakis spp (47.9%) kot prevladujočim taksonom. Za razliko, le 21,7% primerkov S. acanthos je bilo okuženih, pri katerih so bile ličinke Anisakis spp. prevladujoče (17.8%) in najbolj številen takson (povprečna abundance 0.39). Značilne razlike v velikostnih razredih so bile zabeležene pri M.punctulatus, predvsem zaradi visoke obremenitve z C. micropapilatus pri večjih morskih psih. Spol le malo prispeva k opazovani pogostosti parazitov, čeprav so bile samice trneža bolj nagnjene k okužbam v primerjavi s samci, prav tako je bila večja raznolikost helmintov zabeležena pri samicah v primerjavi s samci. Razlike v infekcijskih parametrih med obema vrstama verjetno odsevata razlike v strategijah prehranjevanja in razpoložljivosti vmesnih gostiteljev. Naši rezultati kažejo, da je v Jadranskem morju, z raki prehranjujoč M. punctulatus bolj dovzeten za helmintske okužbe, kar lahko vpliva na zdravstveno stanje populacij.
COBISS.SI-ID: 17940057
To je prva študija ocene genetske diverzitete populacij gamsa na območju Dinaridov. Na osnovi mikrosatelitnih in mitohondrijskih markerjev smo analizirali genetsko strukturo populacij iz različnih geografskih območjih z različnimi zgodovinami. Posebej smo se posvetili raziskavi vpliva nedavnih translokacij ter geografske izolacije na genetsko strukturo populacij v kontaktni coni. Rezultati raziskave potrjujejo, da je nedavna translokacija na Velebit ustvarila novo hibridizacijsko cono med dvema podvrstama R.r. rupicapra in R.r.balcanica . Zato je nujno, da so v prihodnosti translokacije skrbno načrtovane, ker samo tako se lahko ohrani lokalno gensko integriteto populacij.
COBISS.SI-ID: 1538361540
Za proučevanje genetske raznolikosti in populacijske strukture fige smo iz obogatene genomske knjižnice razvili 16 dodatnih mikrosatelitskih markerjev. Novo razviti začetni oligunkleotidi so bili uspešno testirani na 68 vzorcih divjih fig. Dokazana je bila tudi njihova uporabnost in prenosljivost med petimi različnimi vrstami rodu Ficus (F. barteri Sprague, F. rubiginosa Desf. ex Vent., F. benjamina L.) in Morus (M. alba L. and M. nigra L.).
COBISS.SI-ID: 8442489
Adiponektin ima proti-vnetne lastnosti, deluje proti aterosklerozi in je vključen v regulacijo metabolizma, še posebej s stimulacijo tkiv na inzulin. Uživanje mediteranske prehrane ima pozitivne učinke na serumske koncentracije adiponektina, zatorej je bil naš namen raziskati pri asimptomatskih odraslih osebah mediteranskega dela Slovenije povezavo med serumskimi koncentracijami adiponektina in vnosom živil, prehranjevalnimi navadami, življenjskim slogom, komponentami metabolnega sindroma in proti-vnetnimi kazalniki. V presečno raziskavo je bilo vključenih 96 odraslih osem med 25-49 let. Korelacijske analize so bile uporabljene za preučevanje naštetih povezav. Pokazali smo na pozitivno povezavo med razmerjem vnosa levcin:lizin in serumskimi koncentracijami adiponektina ter na negativno povezavo med serumskimi koncentracijami adiponektina in prisotnostjo vsaj dveh komponent metabolnega sindroma. Potrdili smo tudi negativno povezavo med adiponektinom in C reaktivnim proteinom (CRP) ter visfatinom. Nadalje, hierarhična multipla regresijska analiza je pokazala, da na visoko serumsko koncentracijo adiponektina, poleg inzulinske rezistence, CRP, homocisteina in BMI, prispeva tudi visok vnos razmerja med levcinom in lizinom. Rezultati raziskave kažejo, da visok vnos razmerja levcin:lizin pripomore k zvišani serumski koncentraciji adiponektina pri klinično asimptomatskih odraslih osebah. Na drugi strani pa so nizke serumske koncentracije adiponektina posledica debelosti, vnetja in prisotnosti vsaj dveh komponent metabolnega sindroma.
COBISS.SI-ID: 1538697412
Delo opisuje molekularno in morfološko vrednotenje oljčnih genotipov iz Črne gore. Primerjava SSR profilov črnogorskih vzorcev z 39-imi vzorci drugih sredozemskih sort je pokazala jasno ločitev med dvema skupinama. Ti rezultati nakazujejo, da Črna gora predstavlja pomembno nahajališče lokalno hibridiziranih in selekcionirah zelo starih oljčnih sort, katerih drevesa bi bilo nujno potrebno ohraniti, izvrednotiti in raziskati.
COBISS.SI-ID: 1538481604