Knjiga je predvsem eksplorativna študija premalo raziskanega vidika družbeno-političnega spreminjanja na območju nekdanje Jugoslavije v obdobju od osemdesetih let dvajsetega stoletja. Raziskovalci iz preučevanih držav analizirajo ključne značilnosti in dejavnike razvoja civilne družbe, rdeča nit knjige pa je povezava med razvojem moderne civilne družbe in različnimi prehodi v demokracijo na ozemlju nekdanje Jugoslavije.
COBISS.SI-ID: 279422720
Jedro raziskovalnega interesa v pričujoči monografiji predstavlja vloga organizirane civilne družbe v odločevalskih procesih o javnih politikah Evropske unije. Identificiramo lahko zlasti dva argumenta za vključevanje organizirane civilne družbe v te procese. Prvič, civilna družba deluje po načelu prostovoljne participacije. Civilnodružbene organizacije so tako organizacije, ki so nastale zaradi iniciativ državljanov samih, prostovoljnega združevanja državljanov, ki sami sebi vladajo. Zato so pozitivna sila demokratičnega razvoja in igrajo pomembno vlogo pri razlagi, postavljanju in razpravi glede družbenih problemov. Drugič, civilnodružbene organizacije preskrbijo oblikovalce politik s pomembnimi informacijami in strokovnimi mnenji, do katerih odločevalci drugače ne morejo priti in za katere jim primanjkuje virov. Organizirana civilna družba tako lahko hkrati izboljša učinkovitost oblikovanja politik ter zagotovi participacijo državljanov. V tem pogledu v monografiji poskušamo odgovoriti na nekaj ključnih vprašanj glede vloge in delovanja organizirane civilne družbe v okviru javnopolitičnega procesa EU: (1) KDO predstavlja organizirano civilno družbo v okviru EU in kako jo lahko opredelimo; (2) ZAKAJ se organizirana civilna družba vključuje v procese oblikovanja in izvajanja javnih politik EU; (3) KAKO organizirana civilna družba skuša uveljaviti svoje interese v javnopolitičnem procesu EU?
COBISS.SI-ID: 280997120
Naš prispevek se osredotoča na pogled od spodaj navzgor na vložke nacionalnih interesnih organizacij v oblikovanje EU politik. Opazujemo razlike v prenosu interesnega predstavništva iz nacionalne na EU raven. Posebno pozornost namenjamo strategijam, ki jih uporabljajo pri izbiri nivoja oblasti in institucije (nacionalna izvršna oblast, nacionalni parlament, Evropski parlament, izvršne EU institucije: Evropska komisija, Svet EU). Preliminarna obdelava podatkov (Mitja Hafner-Fink, Meta Novak, Danica Fink Hafner, 2014) je razkrila, da je največja razlika med interesnimi organizacijami, ki prihajajo iz starejših držav članic (Nemčija, Združeno Kraljestvo in Nizozemska), ki izkazujejo nadpovprečno aktivnost in interesnimi organizacijami, ki prihajajo iz mlajših držav članic (Švedska, Slovenija), ki izkazujejo podpovprečno stopnjo aktivnosti. Opazimo lahko nacionalne vzorce v uporabi strategij interesnih skupin pri dostopanju do nacionalnih in EU institucij. Največja razlika v dostopanju do političnih institucij na obeh ravneh je med interesnimi organizacijami, ki prihajajo iz Združenega kraljestva in med tistimi iz Slovenije, razliko lahko ponazorimo z primerjavo med velikani in palčki. Na podlagi metode QCA dodatno preverjamo, kateri so nujni in zadostni pogoji za to, da interesne organizacije uproabijo evropsko strategijo.
COBISS.SI-ID: 33407325