Knjiga je predvsem eksplorativna študija premalo raziskanega vidika družbeno-političnega spreminjanja na območju nekdanje Jugoslavije v obdobju od osemdesitih let dvajsetega stoletja. Raziskovalci iz preučevanih držav analizirajo ključne značilnosti in dejavnike razvoja civilne družbe, rdeča nit knjige pa je povezava med razvojem moderne civilne družbe in različnimi prehodi v demokracijo na ozemlju nekdanje Jugoslavije.
COBISS.SI-ID: 279422720
Jedro raziskovalnega interesa v pričujoči monografiji predstavlja vloga organizirane civilne družbe v odločevalskih procesih o javnih politikah Evropske unije. Identificiramo lahko zlasti dva argumenta za vključevanje organizirane civilne družbe v te procese. Prvič, civilna družba deluje po načelu prostovoljne participacije. Civilnodružbene organizacije so tako organizacije, ki so nastale zaradi iniciativ državljanov samih, prostovoljnega združevanja državljanov, ki sami sebi vladajo. Zato so pozitivna sila demokratičnega razvoja in igrajo pomembno vlogo pri razlagi, postavljanju in razpravi glede družbenih problemov. Drugič, civilnodružbene organizacije preskrbijo oblikovalce politik s pomembnimi informacijami in strokovnimi mnenji, do katerih odločevalci drugače ne morejo priti in za katere jim primanjkuje virov. Organizirana civilna družba tako lahko hkrati izboljša učinkovitost oblikovanja politik ter zagotovi participacijo državljanov. V tem pogledu v monografiji poskušamo odgovoriti na nekaj ključnih vprašanj glede vloge in delovanja organizirane civilne družbe v okviru javnopolitičnega procesa EU: (1) KDO predstavlja organizirano civilno družbo v okviru EU in kako jo lahko opredelimo; (2) ZAKAJ se organizirana civilna družba vključuje v procese oblikovanja in izvajanja javnih politik EU; (3) KAKO organizirana civilna družba skuša uveljaviti svoje interese v javnopolitičnem procesu EU?
COBISS.SI-ID: 280997120
Stopnja razvoja organizirane civilne družbe v Srednji in Vzhodni Evropi postajajo vse bolj primerljive z razvojem interesnih skupin iz zahodnoevropskih držav z daljšo zgodovino demokracije. Slovenija se je v nekaterih pogledih približala zahodnoevropskim državam bolj kot druge postsocialistične države v smislu dejavnosti civilne družbe (tj. politične participacije državljanov). V tem kontekstu lahko opredelimo pet značilnosti delovanja civilne družbe, ki so zlasti pomembne za Slovenija: (1) Medtem ko je opozicijsko gibanje civilne družbe aktivno prispevalo k prehodu v demokracijo, je tudi slovenska tranzicija korenito spremenila institucionalno in socialno-ekonomsko okolje. (2) Korporativistična tradicija, ki je bila uvedena v 19. stoletju in je našla svoje mesto v socialističnem sistemu samoupravljanja v nekdanji Jugoslaviji se je prenesla tudi v politični sistem po letu 1990. (3) Akterji civilne družbe so vedno bolj prevzeli odgovornost za storitve, ki so bile prej del normalnega delovanja države. ( 4) Vključevanje Slovenije v EU je med drugim prispevalo k širjenju nevladnih organizacij, ki se (so-)financirajo z EU sredstvi, kar je povečalo dejavnosti interesnih skupin in zmanjšalo socialno partnerstvo. (5) Dolgoročno zmanjšanje nacionalnega državnega financiranja organizirane civilne družbe in posledično težave pri zagotavljanju virov za organizirano civilno družbo se zdi, da še vedno obstaja, čeprav je minila najhujša finančna in gospodarska kriza.
COBISS.SI-ID: 34910301
Vlogo organizirane civilne družbe iz Slovenije in Hrvaške pri oblikovanju EU politik je mogoče utemeljiti z dveh vidikov: priložnosti in spodbude. Prvi je vzpostavitev novih dostopnih točk za vplivanje na oblikovanje politik. Članstvo Slovenije in Hrvaške v EU je odprlo nove priložnosti, ustvarilo nove kanale za domače interesne skupine, da bi uveljavile in izrazili svoje interese ne le z vplivanjem na nacionalne odločevalce, temveč tudi z dostopom do EU oblikovanja politik. Drugo perspektivo, spodbudo, lahko razumemo kot spodbujanje vključevanja različnih interesov v oblikovanje EU politik z namenom, da bi zmanjšali demokratični primanjkljaj EU, zagotovili udeležbo in boljše vladovanje EU, kjer so v procese odločanja vključene vse zainteresirane strani.
COBISS.SI-ID: 33815645
Interesne skupine na splošno razumemo kot povezavo med javnostjo in vlado. Kot take predstavljajo možen kanal, preko katerega lahko državljani vplivajo na rezultate politike, kar prispeva k legitimnosti sprejetih javnih politik in krepi demokracijo. Takšno razumevanje podpira tezo - bolj kot je raznolik sistem interesnih skupin ter več interesov kot predstavlja, bolj prispeva k demokraciji. Ob upoštevanju ugotovitev o demokratičnem primanjkljaju EU se je Evropska komisija začela bolj zanašati na participativno demokracijo. Vendar vse interesne skupine niso sposobne sodelovati pri oblikovanju EU politik. Eden od pomembnih dejavnikov, ki določajo uspeh interesnih skupin pri oblikovanju javnih politik, je raven profesionalizacije. Dejavnosti interesnih skupin večinoma vodi osebje, člani pa postajajo vse manj vključeni in povezava med organizacijo in njenimi podporniki postaja šibka. Če pa želijo interesne skupine biti pomemben del evropeizacijskih procesov in zagotoviti vključitev evropskih državljanov v oblikovanje politik EU, morajo delovati notranje demokratično. V nasprotnem primeru bi se lahko pojavile neenakosti pri zastopanju.
COBISS.SI-ID: 35656541