Pametni telefoni so zelo razširjeni in imajo primerne senzorje za aplikacije, ki nadzorujejo gibanje. Za izboljšanje razumevanja beleženja aktivnosti zdravih in ljudi z nepravilnostmi hoje smo razvili metodo prepoznavanja različnih aktivnosti zabeleženih s pametnim telefonom. Metodo smo preizkusili na petnajstih zdravih in petnajstih osebah po preboleli možganski kapi. Uporabili smo telefon BlackBerry Z10, ki so ga imele osebe medtem ko so izvajale različne aktivnosti pritrjenega na pas hlač. Za prepoznavanje različnih aktivnosti in razvoj algoritma odločanja smo uporabili pet podatkov izmerjenih s senzorji telefona. Izračunali smo občutljivost, specifičnost in F vrednost. Ugotovili smo, da pri zdravih in osebah po prebolele možganski kapi razvit algoritem dobro loči gibanje in mirovanje (F vrednost )94%). Z večanjem kompleksnosti gibanja, še posebej kadar za prepoznavanje gibanja uporabljamo držo posameznika, pa se pri osebah po preboleli možganski kapi nižata občutljivost in specifičnost razvitega algoritma. Prepoznavanje gibanja z razvitim sistemom s pametnim telefonom lahko uporabimo pri zdravih in pri osebah po preboleli možganski kapi, vendar je prepoznavanje bolj kompleksnih gibov pri osebah po preboleli možganski kapi slabše. Rezultati so uporabni za razvoj nadgradnje sistema za prepoznavanje različnega gibanja s pomočjo pametnih telefonov pri zdravih in osebah z različnimi okvarami.
COBISS.SI-ID: 2131305
Namen našega projekta je bil razviti storitev rehabilitacije na daljavo – telerehabilitacije, ki bi lahko nadomestila pomanjkanje ustrezno usposobljenih rehabilitacijskih timov na primarni ravni. Izdelali smo model telerehabilitacijske storitve, vzpostavili tehnološko infrastrukturo za izvajanje telerehabilitacije (spletni portal, spletni strežnik za multimedijske vsebine, povezavo v Skype), pripravili multimedijske vsebine (filme, vaje), ki jih bodo bolniki gledali v domačem okolju in ob njih izvajali vaje) ter določili protokol, kako bodo bolniki dostopali do pripravljenih vsebin, kako bodo vadili in kako bodo potekali obiski terapevta na daljavo. Pripravljeno metodo smo preizkusili pri petih osebah po transtibialni amputaciji. Za izvajanje vaj smo posneli 26 filmov z vajami, jih ustrezno opremili in razvrstili ter jih shranili na spletni multimedijski strežnik v informacijskem oblaku. Bolnikom so terapevti predpisali od 7 do 17 različnih vaj. Uporabili smo vse pripravljene filme. Bolniki so si jih ogledali od 0 do 11-krat. Delovni terapevt in fizioterapevt sta imela z vključenimi bolniki po eno videokonferenco na teden (skupaj dve do sedem). Pri vseh bolnikih smo vsaj enkrat imeli težave s povezavo (internet, Skype), vendar smo jih hitro in sproti reševali. Storitev telerehabilitacije je bila za vključene osebe po transtibialni amputaciji v predlaganem modelu primerna in uporabna v klinični praksi za rehabilitacijo v domačem okolju.
COBISS.SI-ID: 2114409
Izhodišča: Namen našega projekta je bil razviti storitev rehabilitacije na daljavo - telerehabilitacije, ki bi lahko nadomestila pomanjkanje ustrezno usposobljenih rehabilitacijskih timov na primarni ravni. Želeli smo preveriti lasten model telerehabilitacije, ki temelji na posnetih vajah za rehabilitacijo (filmi), ki so bolniku dostopni prek tabličnega računalnika, in strokovnemu spremljanju bolnika prek video konference na daljavo na domu. Potrditi smo želeli primernost razvitih multimedijskih vsebin in možnost uporabe telerehabilitacije v klinični praksi. Metode: Izdelali smo model telerehabilitacijske storitve, vzpostavili tehnološko infrastrukturo za izvajanje telerehabilitacije (spletni portal, spletni strežnik za multimedijske vsebine, povezavo v Skype), pripravili multimedijske vsebine (filme, vaje), ki jih bodo bolniki gledali v domačem okolju in ob njih izvajali vaje) ter določili protokol, kako bodo bolniki dostopali do pripravljenih vsebin, kako bodo vadili in kako bodo potekali obiski terapevta na daljavo. Pripravljeno metodo smo preizkusili pri petih osebah po transtibialni amputaciji. Rezultati: Za izvajanje vaj smo posneli 26 filmov z vajami, jih ustrezno opremili in razvrstili ter jih shranili na spletni multimedijski strežnik v informacijskem oblaku. Bolnikom so terapevti predpisali od 7 do 17 različnih vaj. Uporabili smo vse pripravljene filme. Bolniki so si jih ogledali od 0 do 11-krat. Delovni terapevt in fizioterapevt sta imela z vključenimi bolniki po eno videokonferenco na teden (skupaj dve do sedem). Pri vseh bolnikih smo vsaj enkrat imeli težave s povezavo (internet, Skype), vendar smo jih hitro in sproti reševali. Sklepi: Storitev telerehabilitacije je bila za vključene osebe po transtibialni amputaciji v predlaganem modelu primerna in uporabna v klinični praksi za rehabilitacijo v domačem okolju.
COBISS.SI-ID: 2024553