Fantomska bolečina je izčrpavajoče stanje, za katerega ni učinkovitega zdravila. Naša hipoteza je bila, da bo ponovna aktivacija centralnega in perifernega živčevja, ki sodeluje pri izvedbi gibov, zmanjšala fantomsko bolečino zaradi tekmujoče plastičnosti in povrnitve v stanje pred kortikalno reorganizacijo. Štirinajst pacientov je prejelo 12 seans fantomske izvedbe gibov s pomočjo strojnega učenja, nadgrajene in navidezne resničnosti ter resnih iger. Prišlo je do klinično pomembnega in statistično značilnega izboljšanja vseh mer fantomske bolečine. Dva od štirih pacientov, ki so jemali zdravila, sta zmanjšala svojo dozo. Izbolšanje je vztrajalo 6 mesecev po zadnji seansi. Spodbujanje fantomske izvedbe gibov z uporabo strojnega učenja, nadgrajene in navidezne resničnosti ter iger je neinvazivna nefarmakološka oblika zdravljenja, ki aktivno vključi pacienta in nima znanih stranskih učinkov.
COBISS.SI-ID: 2253673
Pametni telefoni so zelo razširjeni in imajo primerne senzorje za aplikacije, ki nadzorujejo gibanje. Za izboljšanje razumevanja beleženja aktivnosti zdravih in ljudi z nepravilnostmi hoje smo razvili metodo prepoznavanja različnih aktivnosti zabeleženih s pametnim telefonom. Metodo smo preizkusili na petnajstih zdravih in petnajstih osebah po preboleli možganski kapi. Uporabili smo telefon BlackBerry Z10, ki so ga imele osebe medtem ko so izvajale različne aktivnosti pritrjenega na pas hlač. Za prepoznavanje različnih aktivnosti in razvoj algoritma odločanja smo uporabili pet podatkov izmerjenih s senzorji telefona. Izračunali smo občutljivost, specifičnost in F vrednost. Ugotovili smo, da pri zdravih in osebah po prebolele možganski kapi razvit algoritem dobro loči gibanje in mirovanje (F vrednost )94%). Z večanjem kompleksnosti gibanja, še posebej kadar za prepoznavanje gibanja uporabljamo držo posameznika, pa se pri osebah po preboleli možganski kapi nižata občutljivost in specifičnost razvitega algoritma. Prepoznavanje gibanja z razvitim sistemom s pametnim telefonom lahko uporabimo pri zdravih in pri osebah po preboleli možganski kapi, vendar je prepoznavanje bolj kompleksnih gibov pri osebah po preboleli možganski kapi slabše. Rezultati so uporabni za razvoj nadgradnje sistema za prepoznavanje različnega gibanja s pomočjo pametnih telefonov pri zdravih in osebah z različnimi okvarami.
COBISS.SI-ID: 2131305
Namen našega projekta je bil razviti storitev rehabilitacije na daljavo - telerehabilitacije, ki bi lahko nadomestila pomanjkanje ustrezno usposobljenih rehabilitacijskih timov na primarni ravni. Želeli smo preveriti lasten model telerehabilitacije, ki temelji na posnetih vajah za rehabilitacijo (filmi), ki so bolniku dostopni prek tabličnega računalnika, in strokovnemu spremljanju bolnika prek video konference na daljavo na domu. Potrditi smo želeli primernost razvitih multimedijskih vsebin in možnost uporabe telerehabilitacije v klinični praksi. Metode: Izdelali smo model telerehabilitacijske storitve, vzpostavili tehnološko infrastrukturo za izvajanje telerehabilitacije (spletni portal, spletni strežnik za multimedijske vsebine, povezavo v Skype), pripravili multimedijske vsebine (filme, vaje), ki jih bodo bolniki gledali v domačem okolju in ob njih izvajali vaje) ter določili protokol, kako bodo bolniki dostopali do pripravljenih vsebin, kako bodo vadili in kako bodo potekali obiski terapevta na daljavo. Pripravljeno metodo smo preizkusili pri petih osebah po transtibialni amputaciji. Rezultati: Za izvajanje vaj smo posneli 26 filmov z vajami, jih ustrezno opremili in razvrstili ter jih shranili na spletni multimedijski strežnik v informacijskem oblaku. Bolnikom so terapevti predpisali od 7 do 17 različnih vaj. Uporabili smo vse pripravljene filme. Bolniki so si jih ogledali od 0 do 11-krat. Delovni terapevt in fizioterapevt sta imela z vključenimi bolniki po eno videokonferenco na teden (skupaj dve do sedem). Pri vseh bolnikih smo vsaj enkrat imeli težave s povezavo (internet, Skype), vendar smo jih hitro in sproti reševali. Sklepi: Storitev telerehabilitacije je bila za vključene osebe po transtibialni amputaciji v predlaganem modelu primerna in uporabna v klinični praksi za rehabilitacijo v domačem okolju.
COBISS.SI-ID: 2114409
Namen našega projekta je bil razviti storitev rehabilitacije na daljavo - telerehabilitacije, ki bi lahko nadomestila pomanjkanje ustrezno usposobljenih rehabilitacijskih timov na primarni ravni. Želeli smo preveriti lasten model telerehabilitacije, ki temelji na posnetih vajah za rehabilitacijo (filmi), ki so bolniku dostopni prek tabličnega računalnika, in strokovnemu spremljanju bolnika prek video konference na daljavo na domu. Potrditi smo želeli primernost razvitih multimedijskih vsebin in možnost uporabe telerehabilitacije v klinični praksi. Metode: Izdelali smo model telerehabilitacijske storitve, vzpostavili tehnološko infrastrukturo za izvajanje telerehabilitacije (spletni portal, spletni strežnik za multimedijske vsebine, povezavo v Skype), pripravili multimedijske vsebine (filme, vaje), ki jih bodo bolniki gledali v domačem okolju in ob njih izvajali vaje) ter določili protokol, kako bodo bolniki dostopali do pripravljenih vsebin, kako bodo vadili in kako bodo potekali obiski terapevta na daljavo. Pripravljeno metodo smo preizkusili pri petih osebah po transtibialni amputaciji. Rezultati: Za izvajanje vaj smo posneli 26 filmov z vajami, jih ustrezno opremili in razvrstili ter jih shranili na spletni multimedijski strežnik v informacijskem oblaku. Bolnikom so terapevti predpisali od 7 do 17 različnih vaj. Uporabili smo vse pripravljene filme. Bolniki so si jih ogledali od 0 do 11-krat. Delovni terapevt in fizioterapevt sta imela z vključenimi bolniki po eno videokonferenco na teden (skupaj dve do sedem). Pri vseh bolnikih smo vsaj enkrat imeli težave s povezavo (internet, Skype), vendar smo jih hitro in sproti reševali. Sklepi: Storitev telerehabilitacije je bila za vključene osebe po transtibialni amputaciji v predlaganem modelu primerna in uporabna v klinični praksi za rehabilitacijo v domačem okolju.
COBISS.SI-ID: 2024553
Nadzorovana rehabilitacijska obravnava lahko pomembno prispeva k izboljšanju funkcijskega okrevanja bolnikov skozi daljše obdobje po možganski kapi. Telerehabilitacijska tehnologija omogoča uporabo rehabilitacijskih storitev v bolnikovem domačem okolju. Namen pilotske raziskave je bil preveriti učinkovitost nadaljevanja vadbe v domačem okolju po odpustu iz rehabilitacijske ustanove z uporabo storitve telerehabilitacije. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 10 bolnikov po prvi možganski kapi. Ob odpustu iz bolnišnične rehabilitacijske obravnave smo bolnike randomizirali v testno skupino in kontrolno skupino; v vsaki je bilo pet bolnikov. Testna skupina je bila tri mesece po odpustu iz rehabilitacijske ustanove vključena v telerehabilitacijsko obravnavo v obliki filmov pod nadzorom terapevta, kontrolna skupina pa je prejela vaje v pisni obliki in jih brez nadzora terapevta izvajala v domačem okolju. Testiranja smo izvedli na oddelku tik pred odpustom v domače okolje in po treh mesecih vadbe (meritve pasivne gibljivosti sklepov, mišičnega tonusa v zgornjem udu, meritve bolečine in motoričnih funkcij). Rezultati: Pri obeh skupinah je po treh mesecih vadbe prišlo do izboljšanja funkcije zgornjega uda in skupnih motoričnih funkcij, znižanja mišičnega tonusa v fleksorjih komolca, zapestja in prstov in zmanjšanja bolečine, vendar razlike med skupinama niso bile statistično značilne. Pasivna gibljivost v rami v smeri abdukcije je bila v testni skupini po vadbi statistično značilno boljša v primerjavi s kontrolno skupino (p = 0,017). Zaključek: Storitev telerehabilitacijske obravnave se je izkazala za učinkovito in uporabno metodo pri izboljšanju motoričnih sposobnosti in gibljivosti sklepov ter zmanjšanju bolečine in mišičnega tonusa pri bolnikih v kroničnem obdobju po možganski kapi.
COBISS.SI-ID: 2281833