V besedilu avtorica izhajajoč iz kvalitativne metodologije individualnih intervjujev umešča primorske skrbstvene delavke, ki dnevno prestopajo slovensko-italijansko državno mejo, da bi v Italiji čistile, varovale otroke in negovale starejše, v sodobne globalne skrbstvene ekonomije. Glavni namen je analizirati specifične značilnosti neformalnega skrbstvenega dela v tej mikro obmejni situaciji, da bi izpostavili izjemnost primorskih skrbstvenih delavk na globalnih trgih skrbstvenega dela. Analiza temelji na 16 pol-strukturiranih intervjujih s slovenskimi državljankami iz obmejne regije z Italijo, ki dnevno migrirajo na delo v gospodinjstva v Italiji, in na aktualnih raziskavah o globalnih skrbstvenih ekonomijah v Evropi.
COBISS.SI-ID: 37353517
Slovenija in Madžarska sta uveljavljali sistematične tržne reforme še pred zlomom enostrankarskega sistema. Po nagli politični spremembi ju je zaznamoval premik v tržno gospodarstvo. Na Madžarskem je imela ta sprememba jasne značilnosti neo-liberalne preobrazbe; v Sloveniji se je v tem obdobju uveljavljal alternativni obrazec sprememb, ki je vseboval neo-korporativizem in njegove keynesovske blaginjske korelate. V preteklem desetletju se je v obeh družbah pojavil novi val radikalnih neo-liberalnih sprememb. Avtor v članku primerja preobrazbo dveh družb ter tako skuša identificirati pogoje, ki so v 'ozadju' neoliberalnega obrata v teh dveh primerih.
COBISS.SI-ID: 32731229
V članku najprej predstavljamo relevantni diskurz o visokem šolstvu, trgu dela in zaposljivosti diplomantov. Nadalje razpravljamo o splošnih spremembah v delu akademikov in administratorjev ter problematiziramo značilnosti in posebnosti hibridizacije njihovega dela. Na tej podlagi gradimo celosten konceptualni in raziskovalni model, ki prevprašuje, kako zunanji družbeni in javnopolitični pritiski po zaposljivosti vplivajo na razpon del znotraj akademske sfere. Naposled tudi identificiramo in podrobneje raziščemo podrobnosti in razlike v delu akademikov, administratorjev ter njihovih hibridov. Analiza je osnovana na večmetodskem pristopu - odprtem anketnem vprašalniku o profilih 234 visokošolskih ustanov iz 20 evropskih držav ter na 37 intervjujih s strokovnjaki. Rezultati kažejo razlike med prioritetami različnih nosilcev vlog znotraj visokega šolstva. V nasprotju z administratorji, ki preferirajo bolj praktično orientirane tematike, ki so povezane z usposabljanjem in karierami diplomantov, ter hibridnimi vlogami, ki preferirajo akreditacije, zagotavljanje kakovosti in z menedžmentom povezane ravni v visokem šolstvu, akademski delavci kažejo najbolj uravnotežene portfelje prioritet. Še več, identificirali smo vsepovsod prisotno nujo po odzivnosti potrebam s področja trga dela, vse intenzivnejše prilagajanje akademskega dela birokratiziranim postopkom ocenjevanja ter vidno polarizacijo med raziskovanjem ter poučevanjem.
COBISS.SI-ID: 33121117