Po letu 2009, ko je svetovna kriza dosegla Slovenijo, je bilo preurejanje nacionalnega sistema izpostavljeno značilno večjem mednarodnem vplivu. Rastoči javni dog in s tem povezana rastoča odvisnost od mednarodnih institucij in finančnih trgov je bilo v močni povezavi z rastočo unilateralno implementacijo zahtev in pritiskov teh institucij. Kljub rastočim pritiskom se formalna struktura industrijskih odnosov v Sloveniji ni bistveno spremenila, so pa se znotraj te formalno nespremenjene strukture začeli pojavljati jasni znaki večjih sprememb v razmerjih moči in v logiki in kakovosti sistema industrijskih odnosov.
COBISS.SI-ID: 34212445
Pred desetimi leti so analize razmer na trgu delovne sile v Sloveniji in svetu opozarjale na naraščajočo prožnost dela in zaposlovanja ter potrebo po uresničevanju koncepta varne prožnosti. Novejše analize nakazujejo, da so spremembe v mnogih evropskih državah, med njimi tudi v Sloveniji, v zadnjem desetletju potekale v nasprotni smeri - vse manj delavcev ima perspektivo varne prožnosti dela, medtem ko je za večino, še posebej mlade, značilna vse večja prekarnost. Članek ima dva namena: prispevati k aktualni konceptualni razpravi o prožnosti in prekarnosti in na osnovi izbranih empiričnih podatkov predstaviti stanje v Sloveniji ter pripomoči k razumevanju opazovanih sprememb.
COBISS.SI-ID: 4017864
Po podatkih je neenakost v Sloveniji ostala relativno stabilna in nizka v obdobju od osamosvojitve leta 1991 do konca leta 2008, ko je sedanja gospodarska kriza prizadela Slovenijo. Ne glede na dokaj enakopravno naravo sedanje slovenske družbe, obstajajo skupine z lastnostmi, ki jih postavljajo v večjo nevarnost padca v materialno pomanjkanje, revščino ali socialno izključenost. V poglavju so predstavljeni trendi v neenakosti v primerjalni evropski perspektivi, skupaj s trendi v pomanjkanju materialnih dobrin in socialni izključenosti, zdravju in stanovanjskih problemih. Opazujemo trende neenakosti v obdobju tranzicije (in kasnejše konsolidacije) slovenske države. Pričakovali bi, da prehodni pretresi imajo pomemben vpliv na stopnjo revščine, neenakosti v družbi in materialnega pomanjkanja ter socialne izključenosti. Kot smo predstavili v tem poglavju, je ta vpliv bil občutno zmanjšan v preteklem obdobju z dejavnostmi države.
COBISS.SI-ID: 32763229
Namen – Namen članka je raziskati percepcijo (in aktivnosti) akademikov in managerjev v visokem šolstvu pri pripravi diplomantov na vstop na trg dela. S pripravo teoretskega in empiričnega pregleda funkcije visokošolskih institucij pri pripravi diplomantov na delo, članek postavi lastne raziskovalni okvir na tem področju. Metodološki pristop – Sklepi v članku so zasnovani na pregledu literature približno 240 polstrukturiranih intervjujev z visokošolskimi profesorji in managerji iz šestih evropskih držav in šestih področij študija. Rezultate v grobem primerjamo tudi z mednarodno raziskavo 20, predvsem, evropskih držav. Rezultati - Akademiki in managerji vidijo svojo vlogo pri podpori karier visokošolskih diplomantov na presenetljivo intuitiven način. Ugotavljamo nekaj pomembnih razlik in sorodnosti glede na področje študija, čeprav v splošnem akademiki in managerji niso motivirani za vzpostavitev pristopa na dejstvih in s tem povezanega razvoja programov. Originalnost – Članek je zasnovan na podlagi triletne raziskave evropske raziskovalne mreže in dveh mednarodnih konferenc, ki vključujejo več kot 100 prispevkov iz 30, predvsem evropskih držav.
COBISS.SI-ID: 32769117
Poglavje v knjigi obravnava vrnitev na trg dela skupine izbrisanih, ki jim je bil kot državljanom drugih republik bivše Jugoslavije vzet status stalnih prebivalcev februarja 1992. Izbrisani so se po letih prizadevanj za pravno regulacijo svojega statusa vrnili na trg dela, kjer so se v glavnem lahko vključili le v negotove oblike zaposlitve. Prispevek vključi pomembna elementa sodobnega trga dela, ki se v primeru te skupine kombinirata: analizo nove (dualne ali, bolje rečeno, fragmentirane) sestave delovne sile, ki se, kot je videti, konstituira tudi na podlagi podtalnih družbenih statusov, sicer povsem tujih inherentnim dejavnikom trga dela. Zato je v primeru izbrisanih videti, kot da je njihova vsiljena identiteta ostala dejavna ob vključevanju na trg dela tudi po vrnitvi pravnega statusa.
COBISS.SI-ID: 1177197