Ta sklop člankov je plod eksploratornega pogleda na stičišče med konceptoma zaposljivosti in državljanstva v kontekstu področja izobraževanja. Uvodnik v ta sklop na kratko predstavi poglavitne dileme in raziskovalna vprašanja, ki se porajajo na tem področju, pri tem pa jih tudi locira v širši okvir aktualnih trendov na področju državljanske vzgoje in razvoja izobraževalnih politik. Temeljno sporočilo osredotočanja na presečišče med zaposljivostjo in državljanstvom je, da sta si ta dva koncepta nasprotujoča zgolj na prvi pogled, kar jasno identificirajo nekateri prispevki znotraj tega sklopa. Uvodnik, kot tudi celoten nabor člankov, predvsem odstirata konceptualne temelje, ki omogočajo komplementarno razumevanje teh dveh konceptov in hkratno delovanje v smeri njunega uveljavljanja. Obenem pa tudi opozarjata na nevarnosti, povezane z ekonomosko, še posebej pa državljansko funkcijo izobraževalnih institucij. V tem kontekstu avtorja poudarjata nevarnost podreditve izobraževalnih sistemov zgolj njihovi ekonomski funkciji, saj je s tem močno ogrožen njihov demokratični potencial.
C.04 Uredništvo mednarodne revije
COBISS.SI-ID: 33120861Medtem ko so številne evropske države v zadnjih desetletjih razvile specifične politike za aktivno promocijo razvoja formalnega trga skrbstvenih storitev v zasebnih gospodinjstvih skozi vpeljavo npr. denar-za-skrb dajatev, vavčerskih shem in različnih davčnih olajšav, da bi zmanjšale sivo ekonomijo, ustvarile nova delovna mesta in podprle usklajevanje dela in družine, Slovenija ni šla po tej poti. Namesto investiranja javnih sredstev v spodbujanje povpraševanja in razvoj privatnih trgov skrbstvenih storitev, Slovenija, sicer oklevajoče in ambivalentno, še naprej podpira enotno javno mrežo skrbstvenih storitev na domu, čeprav je v njej vse več koncesionarjev. Na podlagi primerjalne analize evalvacijskih študij različnih shem subvencioniranja skrbstvenih storitev na domu v izbranih evropskih državah in v Sloveniji, reflektiramo argumente za in proti opredeljevanju skrbstvenih storitev na domu kot javnega dobra ali kot tržne dobrine z vidika kvalitete tako ustvarjenih novih zaposlitev.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1081453V prispevku avtorja proučujeta spremembe v kvalifikacijah in delovnih pogojih zaposlenih v treh panogah produkcijske verige tiska (produkcija papirja, tiskarstvo in založništvo) po izbruhu krize v letih 2008–2009. Avtorja proučujeta, kako so se vse tri panoge odzvale na krizo na področju zaposlovanja in intenzivnosti dela. Te teme predstavljata s tremi poglobljenimi študijami primerov podjetij z različnim lastništvom. Pri raziskovanju sta uporabila tri raziskovalne metode: analizo sekundarnih virov, polstrukturirane intervjuje s člani uprav in predstavniki delavcev ter anketo med delavci v izbranih podjetjih. Pomembnejši ugotovitvi prispevka sta, da vključenost v izobraževanje na ravni podjetja še ne pomeni večje usmerjenosti podjetja v razvoj kompetenc zaposlenih, saj gre lahko za učinek do-/de-kvalifikacije delavcev. Zmanjšanje števila zaposlenih (ali malenkostno povečanje števila zaposlenih v tiskarni) pa je premo sorazmerno z večjo intenzivnostjo dela.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 33352029Raziskovalko Majo Breznik je povabil Ruskin College (Oxford) na študijski obisk med 12. in 26. junijem 2016. Sodelovala je v Ruskinovem študijskem programu z dvema nastopoma: predavanjem Delovna razmerja s stališča evropske periferije (15 junij) in prispevkom na okrogli mizi Organiziranje prekarnih delavcev (18 June). Opravila je tudi veliko študijskega dela v Oxfordski bogati knjižnici; nekateri tam pridobljeni raziskovalni izsledki bodo objavljeni v poglavju z naslovom Delavci iz druge roke.
B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi
Pričujoči dokument, ki izhaja iz začetne faze projekta Možnosti za desegmentacijo trga delovne sile, s pomočjo podatkov EUROSTAT o delovni sili, ponuja pregled analize indikatorjev trga delovne sile za Slovenijo in izbrane evropske države: Italijo, Nemčijo, Poljsko, Švedsko in Veliko Britanijo, hkrati pa tudi skupno za 27 oziroma 28 držav Evropske unije. Analiza se osredotoča na časovno obdobje od leta 2005 do 2013, in sicer obravnava podatke za drugo četrtletje izbranih držav. Dokument obravnava naslednje vsebinske sklope: stopnjo delovne aktivnosti, stopnjo brezposelnosti in dolgotrajno brezposelnost, delež delovno aktivnih za določen delovni čas, delež delovno aktivnih s skrajšanim delovnim časom, delež samozaposlenih, tveganje revščine ter poklicno strukturo v Sloveniji. Pri analizah omenjenih sklopov se posebej osredotočamo na mlajše in starejše zaposlene, to je tiste, ki so stari od 15 do 24 let, ter tiste, ki so stari od 50 do 64 let, in sicer glede na spol ter glede na njihovo izobrazbo.
F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin
COBISS.SI-ID: 33210205