Vabljena predavateljica na seminarju "Microbial Ecology", ki se je odvijal na Inštitutu Agroscope Institute for Sustainability Sciences (ISS) - Plant- Soil-Interactions, Zürich, 1. 10. 2014. Naslov predavanja: 'What are the main drivers of the composition of soil archaeal, bacterial and arbuscular mycorrhizal fungal communities across environmental gradients such as natural CO2 springs in Slovenia?'
B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi
COBISS.SI-ID: 8011641Trajanje: junij 2014 – maj 2018 Funkcija: dr. Irena Maček je soprijaviteljica in nacionalna koordinatorica projekta Partnerji: dr. Fritz Oehl, Agroscope (CH) in dr. Žaklina Marjanović, Univerza v Beogradu (Srbija). Financer: Swiss National Science Foundation (SNSF) Vrednost: 195'000 CHF. Naslov projekta: 'Biodiverziteta arbuskularnih mikoriznih gliv in njen pomen za trajnostno rabo tal na izbranih območjih balkanskega polotoka'. V sklopu projekta raziskujemo diverziteto, ekologijo in biogeografijo arbuskularnih mikoriznih (AM) gliv na izbranih območjih Balkanskega polotoka. V projektu bomo uporabili tako metode novih generacij sekvenciranja (NGS) pri AM glivah v koreninah rastlin, kot tudi morfološke študije spor AM gliv iz tal in iz lončnih poskusov, da bi lahko ugotovili spremembe v sestavi združb AM gliv v različnih ekosistemih, za katere je značilna velika stopnja biodiverzitete (npr. različni tipi neokrnjenih gozdov, suhi kraški travniki, serpentine in drugi). Raziskave tega genetskega vira niso pomembne le z vidika biodiverzitete, ampak so pomembne tudi pri obnavljanju degradiranih tal (ekosistemov), trajnostnem gospodarjenju z gozdovi, naravovarstvu in kmetijstvu, kar dosedaj še ni bilo uporabljeno na območju Zahodnega Balkana.
D.01 Vodenje/koordiniranje (mednarodnih in domačih) projektov
COBISS.SI-ID: 8070777MikoKAJ je ilustrirana knjižica, ki govori o starodavni simbiozi med rastlinami in mikoriznimi glivami ter raziskovanju nevidnega, a vznemirljivega življenja pod našimi stopali. Namenjena je širši javnosti, ki je v Sloveniji slabo informirana o tej pomembni simbiozi, predvsem pa otrokom, njihovim staršem in učiteljem osnovnih in srednjih šol.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 269352704Povzetek Razumevanje procesov, ki vplivajo na diverziteto združb talnih mikroorganizmov, ima pomembno vlogo pri napovedi odzivov ekosistemov in njihovih funkcij na okoljske spremembe. Tovrstne raziskave so v naravnih ekosistemih težavne zaradi specifičnih lastnosti tal, saj so selekcijski pritiski v tleh redko časovno in prostorsko usmerjeni in se pogosto prekrivajo z drugimi talnimi karakteristikami. Naravni izviri CO2 (mofete) so ekstremni ekosistemi, kjer ogljikov dioksid (CO2) geološkega izvora doseže površino tal in povzroča dolgoročne spremembe v sestavi talnega zraka. Ker se CO2 prezračuje skozi tla, najprej prizadene korenine rastlin in talne organizme. Za naše raziskave diverzitete in ekologije združb talnih mikroorganizmov smo izbrali vrstno pestre in funkcionalno pomembne skupine mikrobov; arbuskularne mikorizne (AM) glive, arheje, bakterije in kvasovke. Sestavo združb AM gliv smo na območjih izbranih lokacij mofet v Sloveniji, Italiji in Republiki Češki določili z metodo pirosekvenciranja, sestavo združb arhej in bakterij smo določili na območju slovenskih mofet v okolici Stavešincev s konvencionalnim pristopom na podlagi PCR, kloniranja in sekvenciranja po Sangerju. Kvasovke smo na območju slovenskih mofet izolirali z uporabo več različnih tehnik izolacije in različnih gojišč ter identificirali z molekulskimi pristopi. Najpomembnejši okoljski dejavniki, ki vplivajo na sestavo združb AM gliv, arhej in bakterij na območju naravnih izvirov CO2, so koncentracija CO2 v talnem zraku, hipoksija in pH tal. Dodatno smo ugotovili, da na variabilnost v sestavi združb AM gliv vplivajo tudi razlike med leti vzorčenja, medtem ko razlik med različnimi meseci vzorčenja in vpliva geografske oddaljenosti med mofetami nismo opazili. V združbi AM gliv smo ugotovili večjo biodiverziteto (glede na izračunana Hillova števila) na kontrolnih območjih, medtem ko razlik v biodiverziteti med združbami arhej in bakterij na območjih z različno koncentracijo CO2 nismo opazili. Identificirali smo osem izolatov kvasovk, med njimi tudi kvasovko Occultifur species sp. nov., ki velja za novo, do sedaj še neopisano vrsto. Rezultati naše študije kažejo, da ima lahko izhajanje geološkega plina pomembne ekološke posledice, ki nastanejo zaradi sprememb v sestavi združb talnih mikroorganizmov. Te se dogajajo v smeri večje abundance anaerobnih in metanogenih predstavnikov arhej in bakterij, večje številčnosti fermentativnih kvasovk in trajnih sprememb v sestavi združb vseh raziskovanih mikrobnih skupin v smeri večje abundance ekoloških specialistov.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 802167(1) Naprava je namenjena meritvam dihanja tal in je nadgradnja obstoječih naprav, dostopnih na trgu. (2) Univerza v Ljubljani je s sklepom št. 821-51/2016 z dne 10.10. 2016 uveljavila pravico do popolnega prevzema pravic do službenega izuma št. UL20160481001 z nazivom "Naprava za tretiranje vzorcev tal", kar je rezultat raziskav v okviru našega zaplinjevalnega poskusa (umetne mofete), ki smo ga v okviru tega projekta izvedli na UL, BF. Izum je v postopku nacionalne in mednarodne prijave. Avtorji izuma dr. Irena Maček (BF), dr. Dominik Vodnik (BF), dr. Mitja Ferlan (GIS).
F.33 Patent v Sloveniji
COBISS.SI-ID: 3367590