Namen raziskave je bil ovrednotiti vpliv listnega škropljenja s Se na fiziološke odzive (fotokemična učinkovitost FSII in dihalni potencial) hibridne in tatarske ajde. V poljskem poskusu smo tatarsko in hibridno ajdo foliarno gnojili z raztopino natrijevega selenata (20 mg Se L–1). Želeli smo tudi ugotoviti, kakšna je sposobnost obeh vrst za privzemanje Se in v obliki katerih Se spojin se Se nahaja v semenih in listih obeh vrst. Hibridna ajda se je na dodajanje Se odzvala z višjo fotokemično učinkovitostjo FSII in višjim dihalnim potencialom. Tatarska ajda se je odzvala samo z višjo fotokemično učinkovitostjo FSII. Vsebnost selena je po obravnavanju narastla. Velik delež topnega Se v semenih obeh vrst je bil v obliki selenometionina (SeMet). Ta oblika Se je poznana kot glavni naravni vir Se za ljudi in živali. Vsebnost Se in njegova oblika kažeta na to, da sta preučevani vrsti, obogateni s Se, primerni kot potencialni vir Se za ljudi in živali.
COBISS.SI-ID: 3750735
Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako S vpliva na privzem Se pri listnem škropljenju tatarske ajde s Se in S (oba iste molarne koncentracije). Zanimal nas je tudi vpliv teh dveh elementov na pridelek tatarske ajde. Tatarsko ajdo smo, tik pred cvetenjem, poškropili z 126 µM raztopino natrijevega sulfata, ali z 126 µM raztopino natrijevega selenata, ali z mešanico obeh raztopin (1:1). Koncentracija Se v tatarski ajdi je bila višja pri rastlinah, ki so bile škropljene s Se in S, kot pri rastlinah, škropljenih samo s Se. Rezultati kažejo, da je S pozitivno vplival na količino privzetega Se. Nobeno od obravnavanj ni vplivalo na pridelek tatarske ajde. Podatke o vplivu S na privzem Se bi bilo smiselno upoštevati pri strategijah za razvoj s Se obogatenih rastlin, namenjenih za prehrano.
COBISS.SI-ID: 3937359