Predstavljena je prva regionalna kronologija črnega bora (Pinus nigra Arnold.) za Albanijo, odziv širin branik na klimo in 428 let dolga rekonstrukcija zgodnje poletnih temperatur v juniju in juliju za obdobje 1583-2010. Vzorci, so bili nabrani na 5 lokacijah, od severa proti jugu Albanije. Uspeli smo sestaviti 552-letno dolgo kronologijo z zadostno globino vzorca za morebitno rekonstrukcijo klime za obdobje od 1583 do 2010 (428 let). Odziv na padavine je bil značilen le v juliju tekočega leta (0,23), medtem ko je bil ugotovljen jasen temperaturni signal za obdobje od maja do avgusta, pri tem pa je imel julij daleč najvišjo korelacijo (-0,47) s širinami branike. Združena temperatura v juniju in juliju je dala najvišjo korelacijo od vseh preizkušenih kombinacij (r = -0,63) in pojasnila skoraj 40% variabilnosti širine branike. Test časovne stabilnosti klimatskega signala, z uporabo 31-letne drseče korelacije, je pokazal da je korelacija med indeksiranimi širinami branik in temperaturami v juniju in juliju zelo stabilna. Prostorski doseg signala kronologije črnega bora je pokazala na zelo visoke prostorske korelacije na večjem delu Balkanskega polotoka, in tudi v južni Italiji. Na osnovi teh testov smo razvili model med indeksiranimi širinami branik in temperaturo v juniju in juliju (RE in CE 0,62 in 0,25 v kalibracijske obdobju junij-julij) ter rekonstruirali spreminjanje zgodnje poletnih temperatur za obdobje 1583-2010 . Naša rekonstrukcija in identificirana ekstremna leta smo primerjali z različnimi rekonstrukcijami temperatur, padavin in suše za sosednje regije. Za verifikacijo pa smo uporabili tudi podatke iz dokumentarnega arhivskega gradiva. Potrdili smo visoko stopnjo podobnosti naše rekonstrukcije z drugimi rekonstrukcijami in podatki iz arhivov.
COBISS.SI-ID: 4010406
Naraščajoče koncentracije CO2 v atmosferi so imele, v kombinaciji s klimatskimi spremembami v zadnjem stoletju, znaten vpliv na fiziološke procese v drevesih. Ti vplivi se kažejo v spremenjenih tokovih vode in ogljika skozi stomate lesnatih rastlin. Vendar pa ugotavljamo, da je velikostni razred ter prostorska razporeditev teh sprememb velika neznanka. V študiji smo uporabili mrežo kronologij stabilnih izotopov ogljika za 35 lokacij v Evropi da bi preučili dejansko učinkovitost rabe vode v za fotosintezo (an.=Intrinsic water-use efficiency (iWUE)), ki se jo izraža kot razmerje med fotosintezo in stomatalno prevodnostjo in smo ga izračunali za obdobje od 1901-2000. Rezultate smo primerjali s simulacijami dinamičnih vegetacijskih modelov (LPX-Bern 1.0), ki v teoretičen okvir združuje različne ekosistemske in atmosferske procese izmenjavanja ogljika. Prostorski vzorec iWUE, ki smo ga generirali na osnovi stabilnega izotopa ogljika v branikah in primerjali z rezultati dinamičnega modeliranja je pokazal veliko ujemanje med dvema izračunoma parametrov, izrazit gradient sever-jug in močno naraščanje iWUE v 20. stoletju. Naraščanje oz. spreminjanje iWUE prostorsko in časovno ni enoznačno naraščajoče / padajoče. Največje spremembe v vrednosti iWUE v zadnjem stoletju smo ugotovili za zmerne gozdove centralne Evrope, kjer je poletna razpoložljivost vode v tleh najbolj upadla. Dokazali smo, da naraščajoče koncetracije CO2 in klimatske spremembe vodijo k izsuševanju tal v gozdnih sestojih kar ima za posledico spremembe v iWUE. Ti rezultati bodo pripomogli odpravljanju nezanesljivosti globalnih cirkulacijskih modelov klime s tem da bodo modelom dodali povratno zanko odziva vegetacije na spreminjanje klime, to je nekaj kar je v tem trenutku še vedno slabo zaobseženo z drugimi merjenimi podatki.
COBISS.SI-ID: 3932326