Ozadje : V odprti slepi študiji smo primerjali intrakoronarno in transendokardialno presaditev CD34(+) celic pri bolnikih z neishemično dilatativno kardiomiopatijo. METODE IN REZULTATI: Od 40 bolnikov z dilatativno kardiomiopatijo je bilo 20 randomiziranih za intrakoronarno injekcijo, 20 pa za transendokardialno injekcijo CD34(+) celic. V obeh skupinah smo CD34 (+) celice mobilizirali s filgrastimom, zbrali z aferezo in označili s tehnecijem 99, t.j. radioaktivnim izotopom za emisijo fotonov, ki omogoča tomografsko upodabljanje. V intrakoronarni skupini smo celice injicirali v arterijo, ki dobavlja segmente večji perfuzijski prizadetosti miokarda glede na scintigrafijo. V transendokardialni skupini smo uporabili elektroanatomsko mapiranje za identifikacijo preživelega, vendar disfunkcionalnega miokarda, kamor smo aplicirali transendokardialne injekcije celic. 18 ur po tem smo izvedli kompjutersko tomografijo za upodobitev retence celic v miokardu. V izhodišču se skupine niso razlikovale po starosti, spolu, iztisnem deležu levega prekata ali ravni N-term- možganskega natriuretičnega peptida. Število CD34(+) celic je bilo primerljivo (105 ± 31 × 10(6 ) v transendokardialni skupini v primerjavi z 103 ± 27 × 10(6) v intrakoronarni skupini, p = 0,62 ). V 18 urah po postopku je bilo miokardno zadrževanje v transendokardialni skupini ( 19,2 ± 4,8 %) večje kot v intrakoronarni skupini ( 4,4 ± 1,2 % , P ( 0,01 ). Po 6 mesecih se je iztisni delež levega prekata v transendokardialni skupini (8,1 ± 4,3 %), izboljšal bolj kot v intrakoronarnega skupini (4,2 ± 2,3 %, p = 0,03 ). Isti vzorec je bil opažen pri 6 - minutnem testu hoje (125 ± 33 m pri transendokardialni skupini v primerjavi z 86 ± 13 m pri intrakoronarni skupini, P = 0,03 ) in nivoju N-term-možganskega natriuretičnega peptida (628 ± 211 v primerjavi z 315 ± 133 pg / ml , p = 0,04 ) . SKLEPI : Pri bolnikih z dilatativno kardiomiopatijo je transendokardialna v primerjavi z intrakoronarno aplikacijo CD34 (+)celic povezana z višjimi stopnjami miokardnega zadrževanja celic in izboljšanjem delovanja prekatov, koncentracije N-term možganskega natriuretičnega peptida in telesne zmogljivosti.
COBISS.SI-ID: 1268396
Zadnji trendi kažejo, da bolniki z neishemijsko dilatativno kardiomiopatijo predstavljajo največjo subpopulacijo bolnikov s srčnim popuščanjem z znatnim potrebo po alternativnih načinih zdravljenja. Podobno kot pri bolnikih z ishemično kardiomiopatijo je bilo pri bolnikih z neishemijsko dilatativno kardiomiopatija ugotovljeno, da imajo miokardne regije z anomalijami pretoka, ki lahko predstavlja cilj za neoangiogeno terapijo. CD34 (+) matične celice lahko prispevajo k nastanku novih krvnih žil iz obstoječih žilnih struktur ishemičnega tkiva z neposredno vključitvijo vbrizganih celic v novo razvijajoče žilje, ali pa s proizvodnjo in izločanjem angiogenih citokinov. Ta pregled povzema dolgoročne klinične učinke in morebitne osnovne mehanizme celičnega zdravljenja s celicami CD34 (+) pri bolnikih z neishemijsko dilatativno kardiomiopatijo.
COBISS.SI-ID: 1017516