Prispevek proučuje izobraževanje starejših odraslih v skupnostih z različno ravnijo blaginje. Proučujemo izobraževalno ponudbo za starejše odrasle v odvisnosti od blaginje lokalne skupnosti ter ugotavljamo, v kolikšni meri je izobraževalna ponudba odvisna od ruralnosti ali urbanosti skupnosti. V raziskavi smo uporabili študijo primera. Občine smo izbrali glede na raven blaginje in jih primerjali glede izobraževalne ponudbe za starejše odrasle. Ugotovili smo, da v Sloveniji nimamo sistematičnih podatkov o ponudbi in udeležencih izobraževanja za starejše po občinah. Analiza v izbranih lokalnih skupnostih kaže, da je ponudba izobraževanja za starejše bolj povezana s stopnjo urbanosti in/ali ruralnosti lokalne skupnosti kot z blaginjo lokalne skupnosti. Kot ena glavnih ovir pri dostopnosti do izobraževanja starejših se kaže geografska oddaljenost. V raziskavi smo ugotovili, da ponudniki izobraževanja starejših oz. skupnostne organizacije v Sloveniji med seboj praviloma ne sodelujejo, prav tako pa tudi ni poglobljenega razmisleka organizatorjev izobraževanja o tem, kako pritegniti starejše, ki se izobraževalnih dejavnosti ne udeležujejo.
COBISS.SI-ID: 53572450
Namen prispevka je prikazati vpliv avstrijske srednješolske zakonodaje v letih 1848 do 1914 na uveljavljanje slovenskega jezika v gimnazije. Učinki razvoja avstrijske politike, gospodarstva in kulture, so se kazali tudi v razvoju šolstva, zlasti v vlogi, ki jo je šolstvo dobilo pri uveljavljanju slovenskega jezika v šole, predvsem v gimnazije. Gimnazije so bile v omenjenem času med srednjimi šolami najbolj elitne šole, ki so pripravljale dijake na študij na univerzi. Gre za zgodovinsko analizo stanja jezikovnega pouka v gimnazijah skozi avstrijsko srednješolsko zakonodajo. Posebej smo predstavili položaj slovenščine kot učnega predmeta in jezika v učni praksi na gimnazijah v Trstu, Gorici in Kopru, ki so bile sestavni del avstrijskega šolskega sistema. Prikazali pa smo takratna nacionalna prizadevanja za uveljavljanje slovenskega jezika v gimnazije in boj za slovenski jezik v gimnaziji v Gorici ter okoliščine, kako je ta postala prva državna gimnazija v slovenskem učnem jeziku.
COBISS.SI-ID: 55983458
Sodobni koncept vseživljenjskega učenja ima dve komponenti, t.j. večanje zaposljivosti, kar pomeni poklicni razvoj, ter aktivno državljanstvo. Težava je, da manjka dimenzija osebnostnega razvoja. Obe funkciji sodobne teorije vseživljenjskega učenja sta bili poznani že v zgodovini, zato sam koncept v najširšem smislu ni domislek sodobnosti. Že v antični Grčiji in Rimu je bil poudarjen pomen izobraževanja in učenja po zaključku formalnega šolanja; tudi v srednjem veku sta bili obe pomembni komponenti vseživljenjskega učenja pogosto omenjani in zahtevani. J. A. Komensky je bil prvi, ki je neposredno utemeljil potrebo po učenju v teku življenja in je tudi zasnoval koncept takega izobraževanja oziroma učenja.
COBISS.SI-ID: 55211362
Namen našega prispevka je proučiti razliko med urbanimi in ruralnimi občinami glede ponudbe izobraževanja za starejše ljudi. Z metodo multiplih študij primerov smo ugotovili, da obstajajo pomembne razlike v možnostih izobraževanja starejših v ruralnih in urbanih lokalnih skupnostih. Toda pripravljenost starejših za vključitev v izobraževanje ni odvisna le od ponudbe izobraževanja v občini, ampak tudi od različnih ukrepov za spodbujanje udeležbe starejših v izobraževanju. Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da bi bilo v ruralnih in urbanih občinah potrebno v prihodnje izobraževalno ponudbo za starejše izboljšati tako, da bodo izobraževalni programi brezplačni in dostopni, da bo vsebina in organizacija izobraževanja ustrezala potrebam starejših, da se bo vzpostavilo sodelovanje in mreženje različnih ponudnikov izobraževalnih in prostočasnih dejavnosti za starejše ljudi v skupnosti in podobno.
COBISS.SI-ID: 54675042
Rezultati raziskave, izvedene na reprezentativnem vzorcu učencev, učiteljev, staršev in ravnateljev slovenskih osnovnih šol kažejo zaskrbljujoče podatke o dostopnosti in rabi dovoljenih in prepovedanih drog v osnovnih šolah in njihovi bližnji okolici. Dobljeni rezultati nas usmerjajo k sklepu, da morajo biti strokovni delavci šole pozorni na rabo drog v šoli in njeni bližnji okolici, četudi se na prvi pogled ta ne kaže kot problem. Primerjava podatkov namreč kaže, da učenci v večjih deležih poročajo o rabi posameznih drog v šoli in njeni bližnji okolici, kot njihovi učitelji in ravnatelji. Po drugi strani pa odgovori kažejo, da ni zanemarljiv delež učencev in staršev, ki drogo v njihovi osnovni šoli že zaznavajo kot problem, kar pa seveda ne pomeni, da ga poraja šolski prostor. Kaj naj bi torej šole glede tega problema storile? Zdi se, da se lahko pri razmisleku o tem, oprejo tudi na predstavljene podatke, ki spodbujajo k temu, da v sodelovanju z okoljem (to je lokalno skupnostjo) povečajo kakovost in učinkovitost preventivnih dejavnosti.
COBISS.SI-ID: 55014754