Rezultati raziskave, izvedene na reprezentativnem vzorcu učencev, učiteljev, staršev in ravnateljev slovenskih osnovnih šol kažejo zaskrbljujoče podatke o dostopnosti in rabi dovoljenih in prepovedanih drog v osnovnih šolah in njihovi bližnji okolici. Dobljeni rezultati nas usmerjajo k sklepu, da morajo biti strokovni delavci šole pozorni na rabo drog v šoli in njeni bližnji okolici, četudi se na prvi pogled ta ne kaže kot problem. Primerjava podatkov namreč kaže, da učenci v večjih deležih poročajo o rabi posameznih drog v šoli in njeni bližnji okolici, kot njihovi učitelji in ravnatelji. Po drugi strani pa odgovori kažejo, da ni zanemarljiv delež učencev in staršev, ki drogo v njihovi osnovni šoli že zaznavajo kot problem, kar pa seveda ne pomeni, da ga poraja šolski prostor. Kaj naj bi torej šole glede tega problema storile? Zdi se, da se lahko pri razmisleku o tem, oprejo tudi na predstavljene podatke, ki spodbujajo k temu, da v sodelovanju z okoljem (to je lokalno skupnostjo) povečajo kakovost in učinkovitost preventivnih dejavnosti.
COBISS.SI-ID: 55014754
Namen prispevka je proučiti razliko med urbanimi in ruralnimi občinami glede ponudbe izobraževanja za starejše ljudi. Z metodo multiplih študij primerov smo ugotovili, da obstajajo pomembne razlike v možnostih izobraževanja starejših v ruralnih in urbanih lokalnih skupnostih. Toda pripravljenost starejših za vključitev v izobraževanje ni odvisna le od ponudbe izobraževanja v občini, ampak tudi od različnih ukrepov za spodbujanje udeležbe starejših v izobraževanju. Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da bi bilo v ruralnih in urbanih občinah potrebno v prihodnje izobraževalno ponudbo za starejše izboljšati tako, da bodo izobraževalni programi brezplačni in dostopni, da bo vsebina in organizacija izobraževanja ustrezala potrebam starejših, da se bo vzpostavilo sodelovanje in mreženje različnih ponudnikov izobraževalnih in prostočasnih dejavnosti za starejše ljudi v skupnosti in podob
COBISS.SI-ID: 54675042
V prispevku predstavljamo in analiziramo rezultate empirične raziskave, katere temeljni namen je bil ugotoviti, kako študenti razumejo poglavitno vlogo učiteljev in lastno vlogo ter katera je bila zanje v času študija pomembna učna izkušnja. Zanimalo nas je, ali se pojmovanja vloge učiteljev in študentov tekom študija spremenijo ter približajo sodobnim znanstvenim konceptom o aktivnem in konstruktivnem učenju. Raziskavo smo opravili na vzorcu študentov 1. in 3. letnika, vpisnih v prvostopenjski študijski program pedagogike na filozofski fakulteti v Beogradu ter pedagogike in andragogike v Ljubljani. Rezultati primerjave med 1. in 3. letnikom kažejo pri študentih 3. letnika premik k višjim pojmovanjem študentove in učiteljev vloge, kar z večjo verjetnostjo vodi h globinskemu pristopu k učenju. Spremembe v smeri višjih pojmovanj študentove in učiteljeve vloge so tako lahko pokazatelj kakovosti študija, saj jasno kažejo tudi na to, da so študenti pripravljeni na prevzemanje bolj odgovorne in avtonomne vloge pri študiju. V prizadevanjih za doseganje kakovosti univerzitetnega študija predstavljajo omenjeni uvidi pomembno informacijo za prenovo študijskih programov in uvajanje sprememb v študijski proces.
COBISS.SI-ID: 55039842
Analizirali smo participacij otrok in staršev v vrtcu. Opozarjamo, da ima ta objektivne meje. V vrtcih namreč ne veljajo samo pravila, o katerih se dogovorimo in o katerih je mogoče sprejeti konsenz. Ne kaže pozabiti, da je vrtec ustanova, ki deluje po pravilih in normah, ki so v zelo pomembnih elementih postavljene od zunaj – torej jih ne postavlja niti vodstvo ustanove, niti sami strokovni delavci vrtca ali starši. Zato vrtec ne more delovati tako, kot da za strokovne delavce vrtca, starše in otroke ni drugih omejitev, razen tistih, za katere se opredelijo in dogovorijo sami.
COBISS.SI-ID: 53654882
Prispevek proučuje izobraževanje starejših odraslih v skupnostih z različno ravnijo blaginje. Proučujemo izobraževalno ponudbo za starejše odrasle v odvisnosti od blaginje lokalne skupnosti ter ugotavljamo, v kolikšni meri je izobraževalna ponudba odvisna od ruralnosti ali urbanosti skupnosti. V raziskavi smo uporabili študijo primera. Občine smo izbrali glede na raven blaginje in jih primerjali glede izobraževalne ponudbe za starejše odrasle. Ugotovili smo, da v Sloveniji nimamo sistematičnih podatkov o ponudbi in udeležencih izobraževanja za starejše po občinah. Analiza v izbranih lokalnih skupnostih kaže, da je ponudba izobraževanja za starejše bolj povezana s stopnjo urbanosti in/ali ruralnosti lokalne skupnosti kot z blaginjo lokalne skupnosti. Kot ena glavnih ovir pri dostopnosti do izobraževanja starejših se kaže geografska oddaljenost. V raziskavi smo ugotovili, da ponudniki izobraževanja starejših oz. skupnostne organizacije v Sloveniji med seboj praviloma ne sodelujejo, prav tako pa tudi ni poglobljenega razmisleka organizatorjev izobraževanja o tem, kako pritegniti starejše, ki se izobraževalnih dejavnosti ne udeležujejo.
COBISS.SI-ID: 53572450